prekluzivni rok za vložitev tožbe - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe
Razlaga sodbe kot konkretnega pravnega akta nujno privede k sklepu, da so subjekti konkretnega pravnega pravila, določenega v izreku, tisti subjekti, ki so navedeni v uvodu sodbe. To velja tem bolj, ker sta s spremenjenim tožbenim zahtevkom tudi glede zahtevka, o katerem je odločeno pod pod točko I izreka sodbe sodišča prve stopnje, zajeta oba toženca.
dopustnost izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - notarski zapis
Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo
v povezavi
z ugovornim postopkom. Izvršilno sodišče je o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločilo na podlagi dejstva, ki je bilo med strankama sporno (tožnikovim navedbam ni sledilo), odločitev je potrdilo pritožbeno sodišče (priloga A2). Zato je
iz istega
razloga mogoče vložiti tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (59. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ).
hipotekarni upnik – ločitvena pravica – preizkus ločitvene pravice – fikcija prijave ločitvene pravice
Po določbi 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Tako terjatev kot ločitveno pravico mora upravitelj tudi preizkusiti. Zakon s tem načinom vzpostavlja fikcijo prijave ločitvene pravice in terjatve v stečajnem postopku, s čemer je olajšan položaj hipotekarnih upnikov (le-ti tako ne morejo priti v zamudo s prijavo).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – nizek znesek sodne takse
Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.
ZZZDR člen 58, 59. ZN člen 47. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje – stanovanje – višina deležev na skupnem premoženju – privatizacijski nakup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice – poravnavanje stroškov – skrb za gospodinjstvo – skrb za dom – zaposlitev
Ker so bili tožnikovi denarni dohodki skozi celotno obdobje zakonske zveze bistveno višji od toženkinih (v povprečju vsaj štirikrat), bi se to moralo odraziti tudi na njegovem večjem deležu na ustvarjenem skupnem premoženju. Ne gre namreč za primer, ko tožnik z nedenarnimi prispevki, torej z delom, ne bi v ničemer prispeval k skupnemu gospodinjstvu oziroma bi bil njegov prispevek ničen. Čeprav je toženka na nedenarnem področju prispevala nekoliko več kot tožnik (ne pa štirikrat več), je pritožbeno sodišče ocenilo, da je tožnikov prispevek na ustvarjenem skupnem premoženju 65 %, toženkin pa 35 %.
Pravilno je stališče sodišča, da ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja ni mogoče šteti samo v korist enega od partnerjev, saj je bilo stanovanje kupljeno v času življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank ter s sredstvi, ki sta jih stranki pridobili z delom. To ne pomeni, da imetništvo stanovanjske pravice ni predstavljalo nobenega prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja.
ZGD-1 člen 263, 265, 265/1, 283, 286, 286/2. ZPP člen 206, 206/1.
predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti organom vodenja – sklep skupščine – preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo tekom postopka – prekinitev postopka – zastopanje – namen določitve posebnega zastopnika – upravičene osebe za zastopanje delniške družbe
V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljaje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.