Morebitno pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega sklepa o premestitvi lahko sanira tudi drugostopenjski organ (delodajalec), ki je v skladu s 35. členom ZJU Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja. Sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Komisija mora pri odločanju , kar pomeni, da Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe.
Premestitev tožnika je zakonita, saj je prišlo do premestitve zaradi projekta, v katerem so imeli vodje nalogo, da pregledajo, koliko imajo neoperativnih delovnih mest in kje je mogoča racionalizacija, učinkovitejše in smotrnejše delo organa pa je s premestitvijo tožnika dejansko izkazano.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006543
KZ-UPB1 člen 27, 261, 261/3, 261/4. KZ člen 111, 112, 112/6. ZKP člen 354, 354/2.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – pomoč – pridobitev protipravne premoženjske koristi – zastaranje kazenskega pregona – absolutno zastaranje – pravna opredelitev kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja v obtožnici se obtoženemu B. P. očita, da je M. R. pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 51.127,20 EUR in mu je šlo za to, da mu pridobi tako korist, obtoženemu G. B. pa, da je obtoženemu B. P. pri tem naklepoma pomagal. Za kvalificirano obliko kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja uradnih pravic po zakonu, ki je veljal v času, ko naj bi obtoženca izvršila kaznivo dejanje, je storilec kriv le, če je protipravno premoženjsko korist pridobil sebi, ne pa drugemu. Zgoraj povzeta določba četrtega odstavka 261. člena KZ je jasna in nedvoumna, zato je ni potrebno posebej razlagati z uporabo različnih razlagalnih metod, o čemer je že zavzelo stališče Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 119/200 z dne 11.9.2003 ter tudi Višje sodišče v Kopru, med drugim v zadevi opr. št. II Kp 18896/2011 z dne 5.2.2015. Razloga, da bi se odstopilo od navedenega stališča ni, saj o povsem jasni jezikovni razlagi ter upoštevaje načelo zakonitosti navedene določbe četrtega odstavka 261. člena KZ ni mogoče razlagati v obtoženčevo škodo.
ZPIZ-1 člen 138. ZPIZ-2 člen 100, 100/2. ZDR člen 110, 110/2.
dodatek za pomoč in postrežbo - zaposleni zavarovanci - prenehanje delovnega razmerja
Tožniku, upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo, je delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je izpodbijal v delovnem sporu. Čeprav je bila tožba v delovnem sporu zavržena kot prepozna, je sodišče v socialnem sporu zaradi prenehanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pravilno ugotavljalo razloge za prenehanje delovnega razmerja in zaključilo, da je bil razlog izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da se delodajalec ni strinjal, da je tožnik kljub temu, da ni nič delal, prejemal minimalno plačo, ne pa izostanek z dela. Delovno razmerje mu zato ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji in je še nadalje upravičen do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Predhodna zagotovitev ukrepov za varno delo, za kar je bil nedvomno odgovoren obtoženec, tako na podlagi sklepa o imenovanju za vodjo del, kakor tudi na podlagi varnostnega načrta, je za varnost delavcev bistvena predpostavka in šele tedaj, ko bi bili vsi varnostni ukrepi zagotovljeni, pa do delovne nezgode vseeno pride, je mogoče odgovornost za to prevaliti na neposrednega izvajalca.
Ker iz izvedenega dokaznega postopka v disciplinskem postopku zoper tožnika izhaja, da ni bilo ugotovljeno, da bi bila očitana opustitev (nadzora nad zadržanim tujcem in uporabe vseh predpisanih delov zimske uniforme) izvršena z zlorabo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ne gre za težjo disciplinsko kršitev, zato je izdan sklep o izreku disciplinskega ukrepa nezakonit.
ZPP člen 185, 186, 339, 339/1, 359. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDR-1 člen 118, 118/1, 202.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe
V obravnavanem individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja je potrebno upoštevati specialno določbo četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1. Ker gre za primer privilegirane spremembe tožbe (186. člena ZPP), tožena stranka spremembi tožbe ni mogla nasprotovati, sodišče prve stopnje pa smotrnosti spremembe tožbe ne bi smelo presojati, ampak bi jo moralo dovoliti. Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo pri obrazložitvi odločitve, da spremembe tožbe ne bo dovolilo, so tudi materialnopravno zmotni. Sprememba tožbe na način, da tožnika sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila uveljavljata kot podredni tožbeni zahtevek, vrnitev nazaj na delo, ki ga prej nista zahtevala, pa kot primarni tožbeni zahtevek, ne bi bila v škodo tožene stranke (359. člen ZPP).
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015594
ZUP člen 246.
starostna pokojnina - prepozna pritožba v upravnem postopku
Ker je kljub pravilnemu pravnemu pouku, da je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo dopustno vložiti v 15 dneh, tožnik pritožbo vložil prepozno, jo je toženec v predsodnem postopku kot prepozno zakonito zavrgel.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015368
ZJU člen 61, 61/1, 61/2, 74, 77, 77/2. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito sklenjena pogodbo o zaposlitvi - protipravnost
Tožnica je od toženih strank zahtevala plačilo odškodnine zaradi nezakonite sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Tožnica v času prijave na razpis ni izpolnjevala pogoja znanja italijanskega jezika na višjem nivoju (VI. stopnja). Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi morala prvo tožena stranka kljub temu, da je tožnica podala izjavo, v kateri je navedla, da zahtevani razpisni pogoj izpolnjuje, na podlagi dokumentacije, ki jo je tožnica predložila k prijavi, ugotoviti, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje in je ne bi smela uvrstiti v izbirni postopek. Zato obstoji protipravno ravnanje prvo tožene stranke. Takšna presoja sodišča prve stopnje je zmotna. V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj protipravnosti na strani prvo tožene stranke, kot eden od elementov odškodninske odgovornosti. Iz objave javnega natečaja za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta »višji svetovalec« izhaja, da mora prijava med drugim vsebovati pisno izjavo o izpolnjevanju pogoja znanja uradnega jezika in izjavo o znanju višje ravni italijanščine. Tožnica je takšno izjavo priložila in tožena stranka se je na to izjavo upravičeno zanesla. Tožnica je tista, ki ni ravnala pravilno, saj je podala izjavo, da zahtevani razpisni pogoj izpolnjuje, čeprav ga ni. Zato prvo toženi stranki ni mogoče očitati protipravnosti in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen. Ker zoper ugodilni del ni bila vložena pritožba, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu postala pravnomočna in pritožbeno sodišče v ta del sodbe ni poseglo.
Določitev stikov bi bila pravilna, če bi bil odnos med tožencem in dveletnim sinom običajen in če bi sodišče prve stopnje ugotovilo ter obrazložilo, da (in zakaj) sta tak obseg in način izvrševanja stikov v otrokovo korist, česar pa ni naredilo.
ZPIZ-1 člen 25, 37, 188, 188/1, 191, 191/1, 192, 399. ZPIZ člen 202.
starostna pokojnina - pokojninska doba - delovno razmerje - lastnost zavarovanca
Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan kot delavec v delovnem razmerju, hkrati pa je imel status družbenika in poslovodne osebe. Čeprav niso bili plačani prispevki, se mu to obdobje iz naslova delovnega razmerja šteje v pokojninsko dobo.
Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1, 67/1-12. ZKP člen 35, 35/2, 35/3.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - dvom o nepristranskosti
Če je storilec, ki je vložil zahtevo za sodno varstvo, mož ožje sodelavke z oddelka sodišča, pristojnega za odločanje o zahtevi, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Tožnik uveljavlja ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, preden je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, saj meni, da so tudi pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi obstajali elementi delovnega razmerja. Ker je v obravnavani zadevi bistveno, ali je tožnik pri toženi stranki delal tudi dan pred podpisom pogodbe o zaposlitvi, saj v tem primeru ne bi prišlo do prekinitve zaposlitve, lahko tožnik to dejstvo dokazuje ne glede na to, da je bil za ta dan prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba.
ZPP člen 183, 184, 184/2, 185, 185/1. ZPIZ-2 člen 196. ZPIZ-1 člen 170.
telesna okvara - invalidnina - sprememba tožbe
Tožnik je na glavni obravnavi s pisno vlogo smiselno predlagal spremembo tožbe na odpravo odločbe tožene stranke z izdajo nove odločbe, s katero mu bo priznana pravica do invalidnine za telesno okvaro in vse ostale pravice od 8. 6. 2011 dalje ter na temelju 196. člena ZPIZ-2 povrnjena škoda z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Take predlagane spremembe tožbe sodišče prve stopnje utemeljeno ni dopustilo. V kolikor bi sodišče dopustilo predlagano spremembo tožbenega zahtevka v smeri, da se odpravi odločba tožene stranke in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje zaradi priznanja invalidnine (in celo drugih pravic iz invalidskega zavarovanja od 8. 6. 2011), ne bi bilo pogojev za meritorno sojenje v zadevi. Izpodbojne tožbe zoper pravnomočne upravne odločbe namreč niso dopustne.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. ZPP člen 8, 11. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - dokazni postopek - dokazna ocena - ekonomičnost postopka
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje izvedenskega organa, ki je bil že predhodno postavljen v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti. Zaslišanje lečečega psihiatra je tožnik predlagal v pripombah na dopolnilno izvedensko mnenje, sodišče pa je takšnemu predlogu sledilo, ne glede na to, da je že pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje in člana izvedenskega organa tudi zaslišalo. Glede na takšno procesno situacijo v konkretnem primeru sodišču ni mogoče očitati kršitve načela ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2. ZPIZ-2 člen 109, 109/2.
starostna pokojnina - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino - preračun pokojnine
Tožniku je bila zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji, že upoštevana pri priznanju pravice do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini. Zahtevek za preračun starostne pokojnine po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je bil pravnomočno zavrnjen, ker tožnik na dan uveljavitve Sporazuma ni izpolnil pogoja starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, zato se pokojnina za slovensko zavarovalno dobo že izplačuje in ostane obveznost Bosne in Hercegovine. Tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine je zato neutemeljen.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost prenosnika in prevzemnika
Tožena stranka ni dolžna tožniku plačati odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do datuma prenosa podjetja, niti za terjatev, ki bi nastala zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika, ker bi se mu zaradi objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme, da se je tožena stranka zavezala k solidarni odgovornosti za plačilo odpravnin prevzetim delavcem v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani prevzemnika, je bilo na tožniku. Ker je tožnik trdil, da je tožena stranka ustno jamčila tudi za plačila, ki niso zajeta v 73. členu ZDR, bi moral on dokazati obstoj take ustne zaveze. Tega tožnik ni uspel dokazati, zato njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalki prevzemnici vse do prenehanja delovnega razmerja pri njej.
ZPIZ-1 člen 63, 143, 144. ZPIZ-2 člen 66, 390, 390/2, 403.
telesna okvara - invalidnina - poškodba pri delu - pot na delo
Tožnica je leta 2011 utrpela poškodbo na redni poti od stanovanja na delovno mesto. Odločilen je predpis, ki je veljal v času, ko je prišlo do poškodbe na poti na delo, torej ZPIZ-1. To pa pomeni, da ZPIZ-2 za razmerja, ki so nastala že v času veljavnosti ZPIZ-1, ni mogoče uporabiti. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne določa veljavnosti za nazaj, torej da bi bilo potrebno poškodbo, za katero je bilo ugotovljeno, da je nastala pri delu pred uveljavitvijo ZPIZ-2, od uveljavitev ZPIZ-2 dalje, torej od 1. 1. 2013 šteti za poškodbo izven dela. Ker je pri tožnici podana 40 % telesna okvara zaradi poškodbe pri delu, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine utemeljen.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 111/4, 112, 112/2, 274.
nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - nepristojno sodišče - očitna pomota
Tožnikova pooblaščena odvetniška družba je tožbo zoper dokončno odločbo naslovila in posredovala Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki je s sklepom sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Na pristojno sodišče je obravnavana zadeva prispela po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe (72. člena ZDSS-1), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno, kot prepozno vloženo, zavrglo.
V 8. odstavku 112. člena ZPP je določeno, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3. odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika. Ker je bil v dokončni odločbi naveden pravilen pravni pouk, v katerem roku in na katero sodišče je potrebno vložiti tožbo, dokončna odločba pa je bila vročena tudi tožnikovi pooblaščeni odvetniški družbi, so pritožbene navedbe o očitni pomoti vložnika neutemeljene. Ne glede na to, da je imela pooblaščena odvetniška družba na datoteki napisan napačen naslov sodišča, takšnega postopanja ni mogoče šteti kot očitno pomoto, niti to ne opravičuje ravnanja pooblaščenke, ker mora z ustrezno skrbnostjo preveriti, ali so podatki o naslovu sodišča pravilni in na katero sodišče je potrebno nasloviti tožbo oziroma kateri naslov je naveden. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
Ni mogoče šteti, da se je z odpravo invalidnosti (in z dejstvom, da tožnica od 1. 6. 2011 nima več pravic iz invalidskega zavarovanja) samodejno ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas (v času invalidnosti je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas), ne da bi stranki sklenili novo pogodbo o zaposlitvi. Z izdajo odločbe in odpravo invalidnosti pri tožnici ni mogla “oživeti“ prejšnja pogodba o zaposlitvi - nastala pa je podlaga oziroma možnost za (ponovno) sklenitev delovnega razmerja za polni delovni čas. Ker pa stranki nove pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas nista sklenili, tožnica za čas po prenehanju invalidnosti neutemeljeno zahteva plačilo razlike v plači, kot da bi se ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas.