odvzem predmetov - zaseženo vozilo - izrek stranske sankcije - vrnitev zaseženega vozila po izdaji sodbe - obrazložitev sodbe o prekršku
Ker je torej v času sprejete odločitve pred prvostopnim sodiščem zaseženo vozilo še bilo v sodni hrambi, bi se prvostopno sodišče do predlagateljevega predloga za izrek stranske sankcije odvzema predmeta brez dvoma moralo opredeliti in o tem sprejeti ustrezno odločitev tudi v izreku izpodbijane sodbe, v vsakem primeru, pa mora sodišče svojo odločitev o tem, zakaj na sledi predlagateljevemu predlogu za izrek stranske sankcije, ustrezno pojasniti v obrazložitvi sodbe, zlasti v takih primerih , kot je obravnavani, ko je predlagatelj že v svoji napovedi navedel pritožbeni razlog, torej svoje nestrinjanje, ker se obdolžencu ni izrekla stranska sankcija odvzema vozila.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069207
ZIZ člen 40, 40/7. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za izvršbo – stečajni postopek – dopustnost izvršbe – izvršilni naslov – poziv k dopolnitvi predloga – zavrženje predloga – stroški stečajnega postopka – nedovoljene pritožbene novote
Ker je dolžnik v stečajnem postopku, je bilo potrebno posebno skrbno postopanje sodišča prve stopnje, saj je izvršba le izjemoma dopustna, in sicer le v primeru izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je upnika pozvalo, da predloži izvršilni naslov, kot to določa sedmi odstavek 40. člena ZIZ. Ker upnik izvršilnega naslova ni predložil, bi moralo sodišče šteti, da je predlog za izvršbo umaknjen. Zavrženje predloga za izvršbo bi bilo pravilno šele, če bi se na podlagi predloženega izvršilnega naslova izkazalo, da ne gre za terjatev iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - relativno zastaranje izvršitve sankcije - pretrganje zastaranja dejanja, ki meri na izvršitev - vložitev predloga za priznanje in izvršitev
Tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu druge države članice, ki naj prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku, je zato šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
Tako v obravnavani zadevi do relativnega zastaranja izvršitve globe ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa.
sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse – vložitev pritožbe – pravnomočnost – neplačilo sodne takse v neoproščenem delu – sklep o ustavitvi postopka – preuranjenost – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka je preuranjen, saj temelji na dejanski okoliščini, da je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je prvo toženko le delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo tako, da je ta še vedno dolžna plačati preostanek sodne takse v višini 200,00 EUR, pravnomočen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – JAVNI RED IN MIR
VSL0023425
KZ-1 člen 135, 135/2, 296, 296/1. ZJRM-1 člen 6, 6/4. ZKP člen 377, 377/3.
nasilništvo – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – spravljanje v podrejen položaj – pravna opredelitev – grožnja – prekrški zoper javni red in mir – nasilno in drzno vedenje – postopek s pritožbo – poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami
Tudi enkratno nasilno ali drugo ravnanje lahko žrtev spravi v podrejen položaj, vendar mora po svoji vsebini in intenzivnosti, upoštevaje konkretne okoliščine dogodka, odstopati v tej smeri.
spor majhne vrednosti - razpis naroka - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do izjave v postopku
Ko stranki v sporu majhne vrednosti ne zahtevata razpisa naroka za glavno obravnavo skladno s prvim odstavkom 454. člena ZPP, je v diskreciji sodišča, da narok za glavno obravnavo razpiše ali ne.
Pritožba ima prav, da je toženi stranki, ki je zatrjevala ustni dogovor o zgolj enoletni naročnini storitev in ga dokazovala z zaslišanjem prič ter z zaslišanjem tožene stranke, sodišče prve stopnje pa predlaganih dokazov ni izvedlo, kršena pravica do polne izjasnitve v postopku in do enakega varstva pravic v postopku.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – društvo – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti – delna oprostitev plačila sodne takse
Glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožnice, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnica, ki je nepridobitno združenje, s svojimi letnimi prihodki ravno pokriva svoje odhodke, zato brez ogrožanja svoje dejavnosti ne zmore plačila celotne takse za postopek na prvi stopnji.
prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - domnevna baza - trajnejša nelikvidnost - zamuda - ločitvena pravica - zavarovana terjatev - prednostna terjatev - podrejena terjatev - navadna terjatev - zastavna pravica - dospelost terjatve - podzavarovana terjatev - retroaktivna veljava pravnih aktov - pravica do zasebne lastnine - podjetništvo - res iudicata - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - nesklepčnost ugovora stečajnega dolžnika - strokovno mnenje, ki ga predloži stranka - pravila poslovnofinančne stroke
Ker postopek prisilne poravnave na zavarovane terjatve nima učinka, se s potrditvijo prisilne poravnave ne spremenita niti višina niti dospelost teh terjatev. Dolžnik je svoje obveznosti glede plačila zavarovanih terjatev dolžan izpolniti v rokih, ki so določeni v osnovnem obligacijskem razmerju, iz katerega zavarovane terjatve izhajajo, sicer je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Odlog, določen v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, za te obveznosti ne velja.
Zamuda pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti ni odvisna od tega, ali je upnik zastavno pravico, ki jo lahko prisilno uveljavi, že uveljavil ali ne.
Določba tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP nima učinka na dospelost zavarovane terjatve. Namen tega določila je, da so upniki, ki so v enakem položaju do dolžnika obravnavani enako, kar zadeva poplačilo njihovih terjatev. Citirano določilo zato pride v poštev šele v primeru, ko je že opravljeno poplačilo ločitvenih upnikov iz zastavljenega premoženja, ki je predmet zastavne pravice, za tisti del terjatve, ki po poplačilu iz zastavljenega premoženja ostane nepoplačan.
Zamude, ki predstavlja dejanski stan domneve iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za zamudo pri izpolnitvi obveznosti, kot je določena v obveznostnem razmerju med upnikom in dolžnikom. Domneva je izpolnjena, če dolžnik zavarovanih terjatev, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, ločitvenemu upniku ne plača in zamuda s plačilom traja več kot dva meseca od zapadlosti terjatev.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - razlogi za zavrnitev priznanja - osebni stečaj nad storilcem
Uveden osebni stečaj zoper storilca ni razlog za nedopustnost izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, uveden osebni stečaj ne more biti razlog za prekinitev postopka o prekršku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI
VSC0004425
ZP-1 člen 113a, 113a/1. ZPrCP člen 106, 106/2, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga za začasen odvzem - vožnja pod vplivom mamil - utemeljen sum - poročilo o toksikološki preiskavi
Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek ugotavljanja vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera za obstoj utemeljenega suma zadoščajo tudi dejstva, obstoječa pred prejemom izvidov strokovnega pregleda oziroma poročila o toksikološki preiskavi.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPIZ-1 člen 252. ZPP člen 111, 111/4, 274, 274/1.
prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba zoper dokončno odločbo toženca je bila vložena po izteku zakonsko določenega roka (30 dni od vročitve odločbe), zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Sporazum z dne 3. 1. 2003 o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni pomenil prekinitve kontinuitete delovne dobe tožnika, dosežene pri toženi stranki. Iz sporazuma, ki ga je podpisal direktor tožene stranke, izhaja, da sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi za delavca ne bo imela nobenih posledic, ker bo delavec hkrati prejel v podpis novo pogodbo o zaposlitvi od istega delodajalca. Dejansko je tožnik dne 3. 1. 2003 podpisal s toženo stranko novo individualno pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Glede na navedeno sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2003 ne pomeni prekinitve kontinuitete delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo pri določitvi višine odpravnine, ki pripada tožniku na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi , ki jo je podal kot delavec. .
ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1, 67/1-12. ZKP člen 35, 35/2, 35/3.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - dvom o nepristranskosti
Če je storilec, ki je vložil zahtevo za sodno varstvo, mož ožje sodelavke z oddelka sodišča, pristojnega za odločanje o zahtevi, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
tožba - roka za tožbo - zamuda roka - zavrženje tožbe
Ker je tožnica tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke vložila po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015575
ZUP člen 87, 98, 98/1.
starostna pokojnina - osebno vročanje - pomota pri vročanju
Odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine se vroča osebno zavarovancu po določbah ZUP. Ker odločba ni bila vročena tožniku, temveč njegovemu sinu, je bila tožniku vročena napačno. Šteje se, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega je bilo ugotovljeno, da je tožnik odločbo dejansko dobil. Pritožba zoper odločbo zato ni prepozna in mora toženec o njej odločiti po vsebini.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066233
ZP-1 člen 68, 114, 114/4, 133, 133/2, 157, 157/3, 163, 163/3. ZPrCP člen 8, 46, 46/6, 46/6-6.
odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - načelo materialne resnice - dokazna ocena - prekoračitev hitrosti
Sodišče prve stopnje je izpovedbo B. B. ocenilo samo po sebi in v povezavi z zagovorom obdolženke ter je postopalo v skladu z dokaznimi pravili, nato pa je (pravilno) zaključilo, da z zatrjevanjem, da je bil voznik ob storitvi prekrška B. B., obdolženka ni niti dokazala niti ni vzbudila razumnega dvoma, da sama ni mogla biti voznica.
ZPIZ-1 člen 138. ZPIZ-2 člen 100, 100/2. ZDR člen 110, 110/2.
dodatek za pomoč in postrežbo - zaposleni zavarovanci - prenehanje delovnega razmerja
Tožniku, upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo, je delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je izpodbijal v delovnem sporu. Čeprav je bila tožba v delovnem sporu zavržena kot prepozna, je sodišče v socialnem sporu zaradi prenehanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pravilno ugotavljalo razloge za prenehanje delovnega razmerja in zaključilo, da je bil razlog izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da se delodajalec ni strinjal, da je tožnik kljub temu, da ni nič delal, prejemal minimalno plačo, ne pa izostanek z dela. Delovno razmerje mu zato ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji in je še nadalje upravičen do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006819
KZ-1B člen 324.
zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve - zakonski znaki kaznivega dejanja - huda telesna poškodba storilca - nevarna vožnja v cestnem prometu
Po oceni pritožbenega sodišča cestni promet, ki se realizira le preko udeležencev v cestnem prometu, kot varstveni objekt kaznivega dejanja po 324. členu KZ-1 z novelo ni bil opredeljen širše, to je, da bi se raztezal tudi, ali zgolj na voznika motornega vozila, če bi ta z nevarno vožnjo povzročil nevarnost zase, ne pa tudi za druge udeležence.
Če bi torej obveljala pritožbena razlaga, da je inkriminirana že zgolj konkretna nevarnost za voznika, potem bi seveda bila zelo otežena razmejitev kaznivega dejanja s prekrškom po desetem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in bi se kazala zgolj v razlagi pojma predrzne ali brezobzirne vožnje.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina denarnega povračila
Tožnikova duševna motnja ni okoliščina, ki bi nastala na strani tožnika – delavca, in ki naj bi zaradi tega pomenila okoliščino, zaradi katere tožniku pripada nižje denarno povračilo po 118. členu ZDR-1. Ob pravilnem upoštevanju te okoliščine, ki pomeni tudi težjo zaposljivost tožnika, je tožnik upravičen do višjega denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.