ZVEtl člen 7, 26, 26/2, 30. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče k stavbi – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam, sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je odločitev sodišča v tej zadevi (zadevi določitve pripadajočega zemljišča) zaradi vknjižbe (so)lastninske pravice na pripadajočem zemljišču v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, vključno z navedbo njihovih solastninskih deležev, odvisna od predhodne vzpostavitve etažne lastnine za to stavbo. Zato predstavlja vzpostavitev etažne lastnine na stavbi predhodno vprašanje v postopku določitve pripadajočega zemljišča k tej stavbi.
V obravnavani zadevi je nedvomno izkazana verjetnost, da toženec krši svojo preživninsko obveznost, vendar pa nujno preživljanje mladoletnih otrok ni tako ogroženo, da bi bil zaradi tega dopusten predčasen poseg sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082185
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 148.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - protipravnost ravnanja policije - objava tožnice kot osumljenke v medijih - vzročna zveza - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - izguba zaslužka
Ugotovljene in navedene medijske vsebine in naslovi brez vsakega dvoma sodijo v (adekvatno, predvidljivo) vzročno povezavo med opustitvami policije, za katere odgovarja toženka in tožnici povzročeno škodo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079996
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
sorodne pravice – javna priobčitev fonogramov – dokazna ocena – dokazi o pravno neodločilnih dejstvih
Če tožeča stranka trdi, da je tožena javno predvajala fonograme na svojih prireditvah, potem mora v postopku te svoje trditve tudi dokazati. Izpoved kontrolorja, ki je odgovarjal na splošno, na konkretna ravnanja sodišča pa ni podal prepričljivih odgovorov, ter s strani te priče enostransko sestavljen zapisnik, za uspeh v dokaznem postopku (ob prepričljivih izpovedbah prič v korist tožene stranke) pač niso zadoščali.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071185
OZ člen 943, 943/1, 965. ZPP člen 339, 339/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obvestilo zavarovalnici o nastanku zavarovalnega primera – prejem obvestila – nesporno dejstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljivost v pritožbenem postopku
Pri zavarovanju pred odgovornostjo pridobi oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in lahko povrnitev škode zahteva neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ). Obvestilo iz prvega odstavka 943. člena OZ je tako bodisi obvestilo zavarovanca bodisi oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082231
OZ člen 50, 417, 421. ZPP člen 181. ZIZ člen 192.
ugotovitvena tožba – ničnost dražbe – odstop terjatve s pogodbo – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – kupoprodajna pogodba – navidezna pogodba – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – neprenosljivost terjatve – sklep o izročitvi nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu
Tožnik ni trdil, da prenesena terjatev sodi med neprenosljive terjatve (tega tudi v pritožbi ne trdi), niti ni uspel dokazati, da bi toženca sklenila navidezno pogodbo.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079994
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZSZ člen 55. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ustna darilna pogodba – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču – izbrisna tožba – dokazna ocena – razpravno načelo
Ker je toženec podaril tožniku nedograjeno stanovanjsko hišo s pravico uporabe na zemljišču, hiša pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v tedanjih časih ob veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih, skupaj s hišo toženec prenesel na tožnika pravico uporabe na zemljišču, ki je bilo takrat vpisano kot družbena lastnina. Nato pa je tožnik postal lastnik na podlagi 2. člena ZLNDL.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plavalni tečaj - nevarna stvar - bazen - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost osnovne šole - odškodninska odgovornost organizatorja plavalnega tečaja
Bazen sam po sebi ni nevarna stvar, saj ne predstavlja povečane nevarnosti. Bazen bi bil lahko nevarna stvar v smislu določila 149. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) le ob obstoju še drugih okoliščin, ki bi ga napravile za nevarno stvar, teh pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – zakonec – povečanje dednega deleža – manj verjetna pravica
Na pot pravde je sodišče napotilo pritožnico, katero pravico šteje za manj verjetno. Pritožnica za svoje trditve ni ponudila ustreznih dokazov, zato je šteti, da je njena pravica manj verjetna, oziroma je na njej dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvaja prav iz šibkega premoženjskega stanja, da ga dokaže.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve - vročitev pisanja v elektronski obliki - varen elektronski predal - vložitev vloge v elektronski obliki - domneva o vročitvi - uporaba varnega elektronskega predala - splošni pogoji - naslov za obveščanje - sprememba naslova - obvestilo o spremembi naslova - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - COVL
Vložitev vloge v elektronski obliki ne pomeni le, da stranka želi vročanje v e-predal v konkretni zadevi, temveč gre za generalno sporočilo, da naj se zaradi odprtega in aktivnega e-predala vročitev opravlja po elektronski poti tudi v drugih zadevah.
Ker je naslov varnega e-predala enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke, je potrebno smiselno uporabiti tudi zakonsko določbo, da če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču in če tega ne stori, sodišče odredi, da se vse odločbe za to stranko opravljajo s pritrditvijo na sodno desko.
povrnitev škode – kršitev osebnostne pravice – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – pravno priznana škoda – sklepčnost tožbe
Trditve, ki jih je tožnica ponudila v tožbi, zadoščajo za sklepčnost tožbe. Ugled in dobro ime sta osebnostni pravici, in torej nepremoženjski kategoriji, ki jo pravo priznava tako fizičnim kot pravnim osebam, pravna oseba pa za razliko od fizične osebe ne more trpeti duševnih bolečin kot posledice kršitve osebnostne pravice. To pomeni, da že sama kršitev osebnostne pravice, torej kršitev ugleda in dobrega imena, pomeni pravno priznano nepremoženjsko škodo.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - predlog za obnovo postopka
Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo.
Tožnik je vzrok nesreče pripisal mokremu madežu, ki se je nahajal na stopnici, čemur je sodišče verjelo in s pomočjo izvedenca preverjalo, kakšna je zdrsnost stopnice v mokrem stanju. Ker iz trditev tožnika ni izhajalo, da je bil madež oljnat oziroma masten, sodišče prve stopnje dokaznega postopka pravilno ni dopolnjevalo v tej smeri (z dopolnitvijo izvedenskega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca).
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljalca – prenos pravnega razmerja preživljalca na dediče – izjava dedičev o vstopu v pogodbo – razveza pogodbe – nadaljevanje pogodbe
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je značilno, da ustvarja pravice in obveznosti tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenikov. Zaradi smrti preživljalca zato ne prenehajo njegove obveznosti, ki so nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in se celotno pravno razmerje, pravice in obveznosti z dedovanjem prenesejo na preživljalčeve dediče. Preživljančevo soglasje ni potrebno, potrebno pa je dedičevo soglasje. Dediči morajo zato izrecno privoliti v vstop pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če dediči ne privolijo v nadaljevanje pogodbe, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, pa lahko od preživljanca zahtevajo odškodnino, ki jo sodišče določi po prostem preudarku. Pri določanju obsega vrnitve torej ne veljajo pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
podjemna pogodba – popravilo avtomobila – avtoservis – dodatna dela
Toženec dodatnih del ni naročil in se jih ni zavezal plačati. Temelja oziroma pravne podlage, na kateri je tožnik (avtoservis) gradil svoj zahtevek, ki po svoji vsebini predstavlja plačilo računa v višini 1.236,25 EUR, ni.
zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje s sodnim izvedencem
Vse komponente za izračun vrednosti neupravičeno odvzete električne energije so tako znane, za izračun pa je potrebno osnovnošolsko znanje računstva. S takšnim znanjem sodišče razpolaga, zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z izvedencem elektro stroke pravilna.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082191
OZ člen 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 205, 311, 311/1. ZFPPIPP 67, 67/2, 69, 69/2, 227, 227/1, 245, 252, 296, 296/4, 300, 383.
zavrženje tožbe – osebni stečaj toženca – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – plačilo uporabnine – časovne meje pravnomočnosti – učinek začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zastopanje stečajnega dolžnika – terjatve, nastale pred začetkom stečajnega postopka – terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka – prijava terjatev
Sodišče prve stopnje lahko, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, naloži tožencema le plačilo zneskov uporabnin, ki so zapadli do konca glavne obravnave, če sta ves čas neupravičeno zasedala del nepremičnine v lasti tožnika. Nikakor pa toženca nista dolžna plačati tožniku za korist zaradi neupravičene uporabe dela nepremičnine v tožnikovi lasti, ki jima še ni nastala do konca postopka na prvi stopnji.
Čim je stečajni postopek v teku, do začetka pravdnega postopka lahko pride šele, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana. Tožnik ni prijavil svojih terjatev v stečajnem postopku. Upoštevaje to ugotovitev torej niso mogle biti predmet preizkusa, tožnik pa glede njih ni mogel biti napoten na pravdni postopek. Kljub temu je vložil tožbo za plačilo uporabnine tudi za obdobje do začetka osebnega stečaja (od 27. 8. 2008 do 10. 10. 2011), ki ni dopustna, zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe v tem delu pravilna. Nasprotno za terjatve, ki so nastale po začetku stečaja, povedano ne velja.