KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0023460
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 353, 408, 408/2.
poslovna goljufija – pogojna obsodba s posebnim pogojem – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – neizpolnitev posebnega pogoja – osebni stečaj – stečajni upravitelj – omejitev razpolaganja s premoženjem – plačila v breme stečajne mase – sklep sodišča kot pogoj za plačilo – odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – razveljavitev sodbe
Pri odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja, ki je urejen v ZFPPIPP, in odpravi posebnega pogoja v pogojni obsodbi, ki ga urejata KZ-1 in ZKP, gre za dva različna instituta.
Prepoved odpusta obveznosti, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, ne pomeni, da že po naravi stvari ni mogoče odpraviti posebnega pogoja v pogojni obsodbi.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - dolžnikov dolžnik - delodajalec - ugovor dolžnikovega dolžnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - pravni interes za ugovor - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - nasprotna izvršba - kondemnatorni del sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pripravljalna vloga dolžnika - opustitev vročitve vloge - kršitev pravice do izjave - nezmožnost izvršitve sklepa o izvršbi - škoda zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca - odgovornost delodajalca za opustitev obveščanja - plačila na roke - dohodek iz delovnega razmerja - pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja - višina plače - stroški dolžnikovega dolžnika
Ker je bilo v konkretnem primeru s sklepom o izvršbi dovoljeno upnikovo poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršba tako tudi dejansko opravljena, ima dolžnik pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi že iz tega razloga.
Ob odločanju o ugovoru delodajalca zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, izvršilno sodišče nima pristojnosti za presojo, ali je delodajalec pravilno in zakonito izvrševal prej prejete sklepe o izvršbi v drugih izvršilnih zadevah.
Ni naloga izvršilnega sodišča, da bi v okviru odločanja o delodajalčevem ugovoru zoper sklep na podlagi 134. člena ZIZ ugotavljalo, za katera izplačila sta se poleg ali mimo pogodbe o zaposlitvi dogovorila delodajalec in dolžnik, niti izvršilno sodišče ne more ugotavljati, do kolikšne plače in drugih dohodkov iz delovnega razmerja bi v skladu z delovnopravno zakonodajo moral biti upravičen dolžnik.
Dolžnikov dolžnik ima v primeru (pretežnega) uspeha z ugovorom zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, pravico do povračila stroškov od upnika.
ZPP člen 277, 318. ZFPPIPP člen 271, 271/1. Uredba št. 1348/2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah člen 8.
zamudna sodba - vročanje tožbe - Uredba št. 1348/2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah - sklepčnost tožbe - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika
Prvi odstavek 19. člena Uredbe je razlagati na način, da sodišče prve stopnje v primeru, ko se toženec ne spusti v postopek, pa po nacionalnem pravu nastanejo pogoji za izrek sodbe, po slovenskem ZPP pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, preveri alternativno: ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice ali je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo in ali je ob pozitivnem odgovoru, da je izpolnjen eden od alternativno predvidenih pogojev kumulativno izpolnjen pogoj, da je v obeh primerih pisanje vročeno ali dostavljeno dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.
Tožba v obravnavani zadevi niti ne zatrjuje niti ne dokazuje nobenega od obeh navedenih pogojev izpodbojnosti, ampak zgolj navaja, da je stečajni dolžnik v korist tožene stranke v obdobju izpodbojnosti opravil določena plačila. V tožbi ni navedeno in tudi ne pojasnjeno, zakaj naj bi z omenjenimi plačili prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, kar sploh ni samoumevno, prav tako ne navede, zakaj naj bi tožena stranka pridobila ugodnejše plačilne pogoje od drugih upnikov. Tožba tudi ne navede nobene od zakonskih domnev za izpolnitev objektivnega pogoja izpodbojnosti, ki so definirane v določbi 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka ne zatrjuje, da naj bi tožena stranka svojo nasprotno izpolnitev opravila pred prejemom plačila s strani stečajnega dolžnika (prva alineja), preostali dve domnevi pa glede na opisani dejanski stan niti ne bi mogli biti podani. Tožeča stranka v tožbi torej ne navaja izpolnitve objektivnega pogoja izpodbojnosti po 1. točki 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 66, 66/1, 66/1-1, 69, 69/2, 300, 300/1.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - uveljavljanje obstoja prerekanih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Predpostavka za dopustnost ugovora zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev je tudi okoliščina, da je vlagatelj ugovora pred tem pravočasno vložil tudi ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP). Tako se izkaže, da je iz tega razloga pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju ugovorov pritožnikov zoper dopolnjen seznam preizkušanih terjatev, saj ni bila izpolnjena navedena procesna predpostavka.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.
Presoja po določbi tretjega odstavka 11. člena ZST-1 pride v poštev v primeru, ko sicer lastni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar je znesek sodne takse, ki ga mora plačati prosilec, tako visok, da bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja prosilec oziroma njegovi družinski člani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080617
OZ člen 619. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437, 437/1.
vzdrževanje programske opreme - podjemna pogodba - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorna navedba, da program ni omogočal vseh dogovorjenih poslovnih rešitev, za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembna zato, ker tožeča stranka iztožuje plačilo za vzdrževanje, ne pa za dobavo in instalacijo programske opreme.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - odlog plačila sodne takse
Zakon na utemeljeno prošnjo gospodarske družbe kot taksnega zavezanca nalaga sodišču odlog plačila sodnih taks najdlje do izdaje odločbe o glavni stvari oziroma obročno plačilo le-teh. Prošnja je utemeljena takrat, kadar gospodarska družba celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Navedba v predlogu, da bi toženi stranki plačilo sodne takse za pritožbo še poslabšalo njeno že tako slabo finančno stanje in njeno likvidnost, pa ne pomeni trditve, da tožena stranka celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – računanje priposestvovalne dobe – nepremičnina, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe – prenehanje stvarne služnosti
Tožena stranka trdi, da je bila med priposestvovalno dobo nepremičnina, ki naj bi bila služeča, v družbeni lastnini. Sodišče prve stopnje pa na ugovor iz tedaj veljavnega 55. člena ZTLR, ni odgovorilo. V spisu so podatki o tem, da je bila parcela in na njej stoječa stavba v družbeni lastnini; zato je ta ugovor lahko utemeljen. Tedanjih družbenih sredstev družbene pravne osebe se ni dalo obremeniti s priposestvovano služnostjo.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253, 253/1. OZ člen 87, 87/1.
izločitvena pravica – dedovanje kot način pridobitve lastninske pravice – prodaja nepremičnin – ničnost prodajne pogodbe – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Pri presoji, ali je izločitvena pravica podana, sodišče ugotavlja, ali je tožeča stranka lastninsko pravico pridobila na originaren način in je prav iz tega razloga prenehala lastninska pravica insolventnega dolžnika, ki je sicer še vedno vpisana v zemljiško knjigo.
Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice.
2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP predpostavlja, da lastninska pravica upnika v zemljiško knjigo ni vpisana prav iz razloga, ker jo je pridobil na izviren način, ki takšnega vpisa ne določa kot pogoja za njeno pridobitev. Nanaša se torej na situacije, ko upnik sicer na izviren način pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, a se ta ne vpiše v zemljiško knjigo in je iz tega razloga vanjo kot lastnik (še naprej) vpisan stečajni dolžnik. Ne more pa biti ta določba uporabljiva v primerih, ko upnik lastninsko pravico pridobi (četudi na originaren način) in vpiše v zemljiško knjigo, kasneje pa sporno nepremičnino proda.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231-3, 383, 383/1, 383/2, 384, 384/1, 384/3, 384/3-3. OZ člen 299.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija upnika – prezadolženost dolžnika – zamuda s plačilom – kdaj pride dolžnik v zamudo – insolventnost – zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je treba presojati solventnost oziroma insolventnost dolžnika na dan izdaje sklepa o predlogu, naj sodišče prve stopnje ponovno razpiše narok, na katerem naj izvede potrebne dokaze o zatrjevanih obveznostih dolžnika in o njihovi višini. Če ugotovi, da dolžnik nima nobenih obveznosti, za presojo domneve prezadolženosti, na kateri utemeljuje svoj predlog upnik, vrednost dolžnikovega premoženja ne bo pomembna. Če pa ugotovi, da dolžnik ima obveznosti, bo moralo s standardom prepričanja ugotoviti tudi njihovo višino; glede trditev o dolžnikovi prezadolženosti pa tudi višino premoženja in v tem primeru od dolžnika zahtevati poročilo o stanju premoženja.
postopek odpusta obveznosti - določitev preizkusnega obdobja - zaposljivost dolžnika - starost - pridobitne sposobnosti - dolžnost prizadevanja najti zaposlitev
Določitev preizkusnega obdobja ne more in ne sme vplivati na zaposljivost dolžnice. Tudi ni videti razumnega razloga, da bi potencialnega delodajalca zanimale finančne obveznosti dolžnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080004
SZ-1 člen 83, 87, 87/2, 109, 109/3, 111. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev in izročitev stanovanja – stanovanjska najemna razmerja – namensko najemno stanovanje – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Po smrti najemnika, ki je živel v namenskem najemnem stanovanju, mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo le z zakoncem umrlega, ki je naveden v najemni pogodbi, ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073731
OZ člen 569, 569/1, 574, 574/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba glede nadomestnih stvari – posojanje jeklenk za plin – zahtevki v primeru prenehanja posojilne pogodbe – rok za vrnitev posojila – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi sodbe – pomanjkljivost razlogov
Iz same sodbe ni mogoče razbrati, na katera dejstva je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, niti na kateri pravni podlagi.
V primeru prenehanja posojilne pogodbe lahko posojilodajalec zahteva le vrnitev enake količine „stvari iste kakovosti“ (navedek je dobeseden; gl. prvi odstavek 574. člena OZ) in ne denarja. Denarni zahtevek lahko postavi šele, če izkoristi upravičenja, ki jih ima, ker posojilojemalec stvari ni vrnil in je s tem zašel v zamudo.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071167
ZPP člen 411, 411/1.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna preživnina – začasna odredba o preživnini – zagotovitev nujnega preživljanja otrok – neizpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe – ogroženost preživljanja otrok
Tožnica predloga za začasno odredbo ni utemeljevala z relevantnimi trditvami o ogroženosti otrok, zaradi česar bi bilo treba zaradi njunega varstva o vprašanju njunega preživljanja začasno odločiti še pred koncem postopka. Navedba, da ne prejema nobene preživnine od toženca, ne zadošča za ugotovitev, da je nujno preživljanje otrok ogroženo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072499
ZPP člen 315, 319, 319/3, 325, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 103, 106, 239.
vmesna sodba – odločitev o pobotnem ugovoru – procesni pobotni ugovor – izrek sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe – neobstoječa sodna odločitev – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – izdaja dopolnilne sodbe – razlaga pogodbe – jasna pogodbena določila – odpoved pogodbe – dodatni rok za izpolnitev obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost
Odločitev o procesnem pobotnemu ugovoru spada v postopek odločanja o znesku, ne o temelju zahtevka.
Določba drugega odstavka 82. člena OZ je uporabljiva le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
bianco menica - lastna menica - pooblastilo za izpolnitev
Tožena stranka na bianco menico, ki jo je kot trasant le podpisala, res ni zapisala klavzule “brez protesta”. Tega niti ni mogla storiti, saj bianco menice ne izpolni dolžnik, temveč jo izpolni upnik. Tudi sicer je s cit. menično izjavo in posamičnim nalogom za plačilo večih menic pooblastila za izpolnitev bianco menice z vpisom klavzule “brez protesta” prav tožečo stranko. Da bi se tožena stranka morala pri tej vpisani klavzuli (še enkrat) podpisati, ne določa noben predpis. Njen (edini) podpis na bianco menici v rubriki “trasant” pod oziroma za ostalim besedilom menice glede na menično strogost povsem zadostuje. Tožeča stranka ne bi bila dolžna protestirati menice niti v primeru, da te klavzule ne bi zapisala na menico. Če je med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev neskladje, je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00043204
KZ-1 člen 29, 70b, 220, 220/1. ZKP člen 17, 289, 434, 491, 491/1. ZKP-K člen 115.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - obrazložitev predloga - pravica do obrambe - neprištevnost storilca - izvedensko mnenje - psihološki testi - dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - poškodovanje tuje stvari - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - pravica do zasebnosti
Sklepanje zagovornika, da je pogoj za izrek varnostnega ukrepa po prvem odstavku 70.b člena KZ-1 predhodna ugotovitev storitve kaznivega dejanja, je neutemeljeno. Po drugem odstavku 29. člena KZ-1B ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manj razvitosti. Res ZKP v 491. členu v prvem odstavku govori o storitvi kaznivega dejanja v neprištevnem stanju kot podlagi za izrek enega od varnostnih ukrepov iz 70.a in 70.b člena KZ-1, slednja pa govorita o storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Določbe o neprištevnosti v KZ-1 so bile z novelo KZ-1B (ki velja od 15. 5. 2012) redakcijsko spremenjene in dopolnjene tako, da zakonsko besedilo namesto o neprištevnem storilcu kaznivega dejanja govori o neprištevnem storilcu protipravnega dejanja, kar ustreza objektivno – subjektivni koncepciji kaznivega dejanja, v skladu s katero je krivda sestavni del kaznivega dejanja (neprištevni storilec, ki ni kriv, torej tudi kaznivega dejanja ne izvrši). Vzporedno s spremembami kazenskega zakonika pa ni bila opravljena tudi redakcija ZKP, tako da ta tudi v 491. členu še naprej govori o neprištevnem storilcu kaznivega dejanja.
Državno tožilstvo je 16. 3. 2012 pri sodišču vložilo obtožni predlog zoper obdolženko zaradi storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Po tedaj veljavni ureditvi obrazložitev obtožnega akta ni bila potrebna, z novelo ZKP-K, ki se uporablja od 15. 5. 2012, pa se je prvi odstavek 434. člena ZKP spremenil tako, da je določil, da mora biti vsak obtoženi predlog obrazložen. Vendar pa iz prehodnih in končnih določb ZKP-K v 115. členu izhaja, da se za postopke, v katerih je bil obtožni akt vložen pred začetkom uporabe ZKP-K, uporabljajo do sedaj veljavne določbe 434. člena in 437. člena zakona. To pomeni, da obrazložitev obtožnega predloga v konkretni kazenski zadevi na dan vložitve ni bila potrebna, saj je obrazložitev obtožnega predloga obvezna po noveli ZKP-K le za tiste, ki so vloženi po začetku uporabe novele.
Zagovornik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo obdolženkino pravico do obrambe, ker ji ni omogočilo, da preveri delo izvedencev in se izjasni do vsebine njunega dela, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog obrambe, naj pozove izvedenko in kličnega psihologa k predložitvi povzetka intervjuja, ki sta ga opravila z obdolženko, kliničnega psihologa pa še za predložitev kliničnega osebnostnega vprašalnika MMPI-201 in projekcijskega preizkusa Rorschach. Zagovornik ne upošteva, da so bistveni zaključki psihiatrinje in kliničnega psihologa ter da je slednji prepričljivo pojasnil razloge, zakaj teh kliničnih osebnostnih vprašalnikov in projekcijskih preizkusov po pravilih stroke ni dopustno razkriti. Obramba je imela možnost preizkusiti ugotovitve in metode dela kliničnega psihologa, saj je bil v navzočnosti strank zaslišan in mu je obramba tudi postavljala vprašanja. Razumna je razlaga kliničnega psihologa, da so lahko psiho-diagnostični instrumenti dostopni samo usposobljenim strokovnjakom in jih psiholog – izvedenec ne sme posredovati niti v okviru svojega sodno izvedenskega dela, ker je namen varovanja psiho-diagnostičnih sredstev ohranjanje njihove veljavnosti in da testi, ki postanejo javni in znani, izgubijo svoje psihometrične karakteristike in ne merijo več specifičnih osebnostnih ali umskih lastnosti, ampak se po razkritju v njih lahko odražajo naučeni, tendeciozni in pristranski odgovori.
Sodišče pri izrekanju varnostnega ukrepa po načelu sorazmernosti upošteva težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo varnostnega ukrepa (drugi odstavek 70. člena KZ-1B). Zagovornik neutemeljeno enači težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera obstaja nevarnost, da bi jih na prostosti storilec lahko storil.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila obdolženka najemnica stanovanja od 1. 8. 1999 do 1. 8. 2011. To pa pomeni, da na dan prvega vstopa oškodovanke v stanovanje 26. 11. 2011 obdolženka ni bila več pravno gledano najemnica stanovanja in je zato lahko lastnica stanovanja v svojo nepremičnino vstopila, ne da bi o tem še posebej predhodno obvestila obdolženko. Ne glede na to, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da si je oškodovanka prizadevala priti v stik z obdolženko zaradi ureditve perečega vprašanja naselitve golobov v stanovanju, na kar so jo opozarjali sosedje, upravnik zgradbe, pa tudi zdravstveni inšpektorat in obdolženkina soseda, vendar pa obdolženka na nobenega od prejetih dopisov ni reagirala. Dejstvo je, da je morala oškodovanka šele po sodni poti doseči, da je spet pridobila stanovanje v posest, predvsem v času, ko obdolženka ni bila več najemnica tega stanovanja. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je oškodovanka z vstopom v stanovanje kršila obdolženkino zasebnost in neupravičeno fotografirala stanovanje. Po poteku najemnih pogodb obdolženka ni imela več pravnega naslova, da se v stanovanju nahaja in zato v njem tudi ni mogla upravičeno pričakovati zasebnosti. Oškodovanka pa je prepričljivo pojasnila, da je ob prvem vstopu angažirala tudi fotografa, da bi si pridobila dokaze, ki bi bili trdni in prepričljivi že sami po sebi, če njene izpovedbe in zaznave stanja stanovanja ne bi zadoščale, ko si je prizadevala za izselitev in izpraznitev stanovanja, česar obdolženka ni naredila, ko bi to morala.
nastanek terjatve – nerealizacija pogodbe – pobot – procesno pobotanje – nedoločen pobotni ugovor
Sodišče lahko odloča samo o konkretno opredeljenem pobotnem ugovoru, ki mora biti določen (prim. drugi odstavek 180. člena ZPP), saj nedoločnost v pobot postavljenega zahtevka onemogoča preizkus pogojev, potrebnih za uspešnost pobotnega ugovora (vzajemnost, istovrstnost, dospelost in iztožljivost), prav tako pa tudi uporabo tistih posebnih pravil ZPP, ki so izrecno predpisana za procesno pobotanje (tretji odstavek 319. člena, tretji odstavek 324. člena, tretji odstavek 337. člena, šesti odstavek 348. člena ZPP).
Da bi sodišče o pobotnem ugovoru lahko odločalo, bi ga morala tožena stranka izraziti v denarnem znesku.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - okoliščine
Sodišče prve stopnje je upoštevalo prav vse razloge, ki jih je dolžnica navedla v predlogu za odpust obveznosti: da je stara 38 let, da precejšen delež dolga izvira iz kredita za obnovo lokala, ki ga je prevzela od babice, kredita pa ni mogla odplačevati zaradi upada prometa, da je brez zaposlitve, mati samohranilka 14 letnega dekleta, za katero oče ne plačuje preživnine, in da so dolgovi relativni visoki (160.000,00 EUR), izvirajo pa predvsem iz gospodarske dejavnosti.