Ker je tožnik vložil vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče s sklepom pozvalo, da jo v roku 15 dni prevede v slovenski jezik in ga hkrati tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal v skladu s sklepom sodišča. Ta sklep je bil poslan tožniku neposredno v tujino z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR), ki jo je podpisala njegova žena. Za mednarodno povratnico v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi velja, da jo lahko podpiše naslovnik ali v skladu s predpisi naslovne države druga pooblaščena oseba ali delavec naslovne pošte. Skladno z mednarodnimi pravnimi predpisi so bili sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, ki v 2. odstavku 20. člena določajo, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk. Tožnik v postavljenem roku vloge ni prevedel v slovenski jezik, temveč jo je prevedel šele po izteku roka. Zato je sodišče vlogo v tujem jeziku zakonito zavrglo.
pogodba o trgovskem zastopanju – konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe – pogoji za veljavnost konkurenčne prepovedi – konkurenčna klavzula – istovetnost območja – podjetništvo
Ni potrebno, da je območje izrecno navedeno v konkurenčni klavzuli. To pa ne pomeni, kot napačno meni pritožnik, da velja prepoved opravljanja dejavnosti „na širšem območju“. Določbe OZ varujejo zastopnika pred čezmernim omejevanjem njegovega podjetniškega udejstvovanja ter ščitijo konkurenco kot tržno kategorijo, zato jih je potrebno razlagati restriktivno. Območje je po navadi dovolj natančno določeno že v sami pogodbi.
pogodba o preužitku – kavza – resnični namen pogodbenih strank – aleatornost – ničnost pogodbe o preužitku – očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ob sklenitvi pogodbe
Tudi v primeru, ko je preživljanec ob sklenitvi pogodbe na smrt bolan in je njegova smrt pričakovana, prav tako pa je pričakovan obseg prevzete skrbi, je lahko za preživljanca oskrba osebe, ki mu je blizu, vredna toliko ali več od izročenega premoženja. Prav tak subjektivni odnos preživljanca je sodišče prve stopnje utemeljeno prepoznalo v obravnavani zadevi. Ta onemogoča ekonomistično preračunavanje danega in prejetega po sporni pogodbi.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kako visoko je oče cenil toženkino skrb in kako močno si ni želel skrbi drugih, o kakšnem očitnem nesorazmerju med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ni mogoče govoriti.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbe lastninske pravice – prekluzivni rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost zakona
Absurdno je stališče toženca, da bi lastniki tožbo morali vložiti v roku treh let po njegovem vpisu v zemljiško knjigo, saj takrat materialnopravna neveljavnost vknjižbe sploh še ni bila ugotovljena s pravnomočno sodbo. Po uveljavitvi ZZK-1, ki ne vsebuje prehodne določbe v zvezi z izbrisno tožbo, kar pomeni, da učinkuje takoj, pa prekluzivnega roka za vložitev izbrisne tožbe ni več.
ZZK-1 je mogoče uporabiti za vsa, tudi že pred uporabo novega zakona, nastala pravna razmerja.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 170, 170/2.
sprememba lastništva na izvršilnem predmetu - nepremičnina - ugovor novega dolžnika - zastavna pravica
Ker je pridobil upnik pred vpisom nove dolžnice kot solastnice v zemljiški knjigi zastavno pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in solastništva dolžnikov, je s tem po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil solastninsko pravico na teh nepremičninah.
Zgolj dejstvo, da je vložena nasprotna tožba, samo po sebi ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi do odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi. Celo nasprotno: praviloma se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva. Ugotavljanje le-teh v postopku po tožbi pa ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi.
izterjava preživninske obveznosti – nadomestilo preživnine – izvršilni naslov – preživninski sklad – odločba sklada – prehod terjatve – zakonska subrogacija – rok za pritožbo – prošnja za podaljšanje pritožbenega roka – prekluzivni zakonski rok
Odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
Prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti procesnih učinkov, saj so pritožbeni roki zakonski prekluzivni roki, zato njihovo podaljšanje ni mogoče.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071245
ZVEtL člen 17, 18, 18/1, 18/3, 18/4, 23a, 23a/5, 25, 25/1. ZSR člen 68, 68/5. SZ člen 116, 116/1. ZPDS člen 4, 4/3. SPZ člen 23.
vzpostavitev etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – nedokončana etažna lastnina – vključitev podstrešja v plan stanovanjske skupnosti – neizgrajeno podstrešje – sprememba namembnosti skupnega dela v posamezni del – pogodbeno razpolaganje – stanovanjska zadruga – ugovor aktivne legitimacije – ustreznost pravnega naslova – bolj verjetna pravica – obligatornost izvedbe naroka in navzočnosti udeležencev v postopku po ZVEtL – predložitev listin v overjenem prepisu
Celotno podstrešje (in s tem tudi obravnavani del neizgrajenega podstrešja - sedaj del št. 16) je že s tem, ko je bilo zajeto v planu stanovanjske skupnosti, oziroma najkasneje s sklenitvijo Pogodbe, izgubilo lastnost skupnega prostora in postalo posebni del. Ta trenutek je na podlagi tretjega odstavka 4. člena ZPDS prenehala skupna trajna pravica uporabe na tem skupnem delu, ki so jo imeli etažni lastniki stavbe v družbeni lastnini skladno s prvim odstavkom istega člena. Obravnavani del je postal predmet samostojnega razpolaganja v pravnem prometu, kar se je odrazilo v nadaljnjih pogodbenih razpolaganjih.
Podstrešje ne bi izgubilo lastnosti skupnega prostora šele, če bi predlagateljica (stanovanjska zadruga) na njem zgradila stanovanje. Pomemben je trenutek, ko je prostor pravno spremenil namembnost, kar je bilo nedvomno z oddajo nezazidanega podstrešja v uporabo za gradnjo stanovanjski zadrugi.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do porvnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/2.
odmera in plačilo nagrade upravitelja – končni načrt razdelitve posebne stečajne mase – nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev
Če višina unovčenega premoženja zadošča le za pokritje stroškov prodaje, upravitelj do nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase ni upravičen. Do nadomestila nagrade na podlagi 7. člena Pravilnika je upravičen, če unovčeno premoženje tudi razdeli upnikom. Če z unovčenjem ne nastanejo nobeni stroški, je osnova za odmero nagrade celotna višina unovčenega premoženja. Če pa se od unovčenega premoženja del tega pred razdelitvijo upnikom porabi za pokritje stroškov v zvezi z unovčenjem premoženja, pa se tudi osnova za odmero nadomestila nagrade za unovčenje stečajne mase in razdelitev izračuna tako, da se od kupnine ti stroški odštejejo.
Tožeča stranka ne more prosto izbirati, ali bo svoj zahtevek uveljavljala po pravilih, ki veljajo za jamčevanje za napake, ali pa po pravilih odškodninskega prava. Kolikor se namreč odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanjo roki kot za ostale jamčevalne zahtevke.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – prekoračitev tožbenega zahtevka – ekonomska skupnost – določitev deležev na skupnem premoženju – pravda – nepravda – delitev skupne stvari – soglasje za delitev
Izpodbijana sodba pravilno poudarja, da določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni njegove delitve in da se skupna lastnina s tem še ne preobrazi v solastnino. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je delitev solastniških deležev lahko le posledica sporazumne delitve skupne stvari ali delitve v nepravdnem postopku. Nobene ovire namreč ni, da o tem odloči sodišče v pravdi. Sodna praksa takšno delitev dopušča, med drugim tudi takrat, ko pravdni stranki z njo soglašata. Toženkino priznanje v odgovoru na tožbo, da tožniku na spornem stanovanju pripada (ne več kot) 1/10, je mogoče razumeti kot soglasje za delitev stanovanja z določitvijo solastninskih deležev na njem.
ZVEtL člen 26. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče za stanovanjsko sosesko – prekinitev postopka – sklep o prekinitvi postopka – obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – razdružitev postopka – sklep procesnega vodstva
Sklep o razdružitvi postopka je sklep procesnega vodstva, ki ga nikdar ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
Odločitev sodišča, da postopek prekine, ker ne bo samo obravnavalo predhodnega vprašanja, mora vsebovati tako razloge, zakaj je neko vprašanje predhodno, kot tudi razloge, zakaj je odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter ustavne in konvencijske pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082220
ZVEtL člen 3, 6, 22. SPZ člen 23, 49. ZZK-1 člen 33, 33/1.
pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – priposestvovanje – pravni naslov – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – posamezen del stavbe – del podstrešja – upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja – razpolaganje s solastniškim deležem – skupni del
Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.
odpoved najemne pogodbe – dvom v procesno sposobnost – zamudna sodba – nedovoljena razpolaganja
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti, med drugim, paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.
STEČAJNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0073738
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZFPPIPP člen 104, 104/9, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5, 5/6, 22.
začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – založitev predujma iz proračuna sodišča – kritje prispevkov od nagrade upravitelja – višina predujma – prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni – odmera in plačilo nagrade upravitelja
Pritožnik pravilno opozarja, da bi prvostopenjsko sodišče pri določitvi predujma, v kolikor se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila potrebno plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena ZPIZ-2 v višini 8,85 % (88,00 EUR) in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZZVZZ.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 397/2, 398, 398/1. ZUN člen 46, 46/2. SZ člen 9.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – nedovoljen predlog za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka
Stranka, ki pri dokazovanju obsega funkcionalnega zemljišča ni pregledala aktov o prostorski ureditvi določenega področja, ni ravnala skrbno. Zaradi po zaključku postopka najdenega grafičnega dela zazidalnega načrta ni upravičena predlagati obnove postopka.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – razveljavitev sklepa – sklep o prepovedi delovanja
Tožnica z začasno odredbo zahteva razveljavitev sklepa tožene stranke, s katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prepovedi delovanja v Zvezi in v imenu Zveze za obdobje 5 let. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica ni izčrpala vseh pravnih sredstev zoper odločitev tožene stranke, saj o njeni pritožbi še ni bilo odločeno, potekel pa tudi ni trimesečni rok iz določb člena 14 Zakona o društvih. Glede na določbe statuta tožene stranke je tožena stranka zveza društev in tožnica v dosedanjem postopku ni dokazala, da jo je v organe društva predlagala ali imenovala tožena stranka. Pravilno je stališče, da se predlagana začasna odredba nanaša na del tožbenega zahtevka in ne more nositi samostojne pravne usode.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – glavoboli – upoštevanje težav, ki so bolezenskega izvora – deljena vzročnost
Ob ugotovitvi, ki je pritožba ni uspela izpodbiti, da je tožnica že pred nesrečo imela glavobole (bolezenskega značaja), zaradi katerih se je zdravila, sodba materialnopravno pravilno ob upoštevanju deljene vzročnosti prisodi sorazmerno zmanjšano odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073747
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 5, 7, 131, 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 165, 631. ZPP člen 311, 311/1.
obveznosti naročnika do podizvajalca – neposlovna odškodninska odgovornost – zapadlost odškodninske obveznosti – stečajni postopek nad glavnim izvajalcem – nastanek škode – preuranjen zahtevek – bančna garancija – obveznost unovčenja bančne garancije – odsotnost pravnega temelja izpolnitve obveznosti – pravna načela – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodba v korist tretjega – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
Odsotnosti pravnega temelja izpolnitve obveznosti ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na pravna načela. Pravna načela so (le) vrednostna merila, ki nakazujejo smer ravnanja v pravnih razmerjih in so uporabljiva samo pod predpostavko, da so operacionalizirana v ustreznih pravnih pravilih.
Začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem načeloma pomeni, da upnik (tožeča stranka) ne bo poplačan v celoti. To pa še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo šele od nastanka škode (165. člen OZ). V konkretnem primeru bo šele z zaključkom stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem znano, v kolikšni meri tožeča stranka ne bo prejela poplačanih svojih terjatev iz podizvajalskega razmerja z glavnim izvajalcem. Takrat bo znan obseg škode, zato je sedanji tožbeni zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru preuranjen (prvi odstavek 311. člena ZPP).