POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073320
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1. OZ člen 9.
spor majhne vrednosti – naročniško razmerje – pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja – odpoved naročniškega razmerja – splošni pogoji poslovanja – enostranska prekinitev pogodbenega razmerja – zavrnitev dokaznega predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga – nedopusten pritožbeni razlog
Prejem računov ni pogoj za nastanek obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, ki pa jo je tožeča stranka v obsegu, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, izkazala.
ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 363. ZST-1 člen 18, 18/6.
poseben sklep o stroških – taksa za sodbo – enotna taksa – pravica do pritožbe
Ker bi moralo sodišče odločiti o stroških postopka s sodbo in ne s posebnim sklepom o stroških, je sodbo in z njo povezani sklep o stroških, šteti kot eno odločbo (sodbo), za katero se plača enkratna taksa, to je taksa za sodbo.
potrjena prisilna poravnava pred izdajo sodbe - učinek potrjene prisilne poravnave - zmotna uporaba materialnega prava - stroški pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje bi potrjeno prisilno poravnavo moralo upoštevati.Do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je tožeča stranka upravičena tako po temelju kot v celotni pravilno odmerjeni višini.
predmet izvršbe - izvršba na nepremičnine - domneva lastništva
Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZIZ je namreč lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Po vpogledu v zemljiško knjigo (ob upoštevanju prvega odstavka 168. člena ZIZ) pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni lastnik nepremičnine parc. št.... k.o. ... Skladno z 11. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) namreč velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo.
URS člen 23, 158. ZIZ člen 6, 6/1, 42, 42/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - sodniški pomočnik - pristojnost - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni izrecno naveden med vlogami, o katerih sme sodniški pomočnik odločiti, sodišče druge stopnje pa meni, da tovrstne odločitve tudi ni mogoče šteti med vmesne procesne sklepe, saj gre za končno odločitev o pravnem sredstvu. Ker so pristojnosti sodniškega pomočnika izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko. S tako razlago se tudi dosledno varuje pravica do (zakonitega) sodnika kot elementa ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave).
URS člen 22. OZ člen 51, 51/2, 53. ZIP 16, 16/2, 16/2-1, 251, 251a, 251b, 251c, 251d, 251e, 251f. ZIZ člen 17, 17/2, 170. ZN člen 49, 50.
sporazum o zavarovanju denarne terjatve - izvršilni naslov - zastavitelj hkrati osebni dolžnik - izvršba na vse premoženje - izjava o omejitvi hipoteke
Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vso njegovo premoženje (z upoštevanjem omejitev po ZIZ), če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa lahko upnik zahteva izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari. Tudi za zastavitelja, ki hkrati ni osebni dolžnik, velja, da ima upnik zoper njega izvršilni naslov za neposredno izvršbo.
vsebina predloga za izvršbo - podatki, potrebni za izvršbo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - rubež neopredeljene terjatve - prenos terjatve namesto plačila - nekonkretizirana zarubljena terjatev
Zarubi se lahko le terjatev, ki je konkretno opredeljena, le tako zarubljena terjatev pa se lahko nato prenese upniku bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. Pri slednjem je opredelitev terjatve na način, da jo je mogoče identificirati, še toliko bolj pomembna, saj je že s samim prenosom upnik poplačan toliko, kolikor znaša prenesena terjatev. V primeru, ko ni jasno, katera oziroma kolikšna terjatev je bila zarubljena, zato (kljub pravnomočnosti sklepa o rubežu) njen prenos ni mogoč.
Zakonodajalec bi, če bi zasledoval cilj, da se vse v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ navedene terjatve poplačajo prednostno le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, to tudi zapisal. Iz zakonskega besedila pa je jasno razvidno, da se dikcija „zapadlih za zadnje leto“ nanaša le na prispevke za socialno zavarovanje, in ne vse terjatve iz 3. točke, saj bi nasprotno moralo zakonsko besedilo glasiti „zapadle za zadnje leto.
Pravilnost takega sklepanja potrjuje tudi tehtanje tekmujočih interesov, na katere se zakonska ureditev prednostnega poplačila nanaša.
Varstvo otrok je bistveno za obstoj družbe, zato se mora upnikov zasebni interes po poplačilu terjatve, ki ne uživa tudi hkrati posebnega varstva, upravičeno umakniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063063
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 15, 18, 18/1, 28, 51.
spor majhne vrednosti – sklenitev pogodbe – obličnost – konkludentno ravnanje – splošni pogoji poslovanja – izvedba naroka – predlog za zaslišanje priče
Tožena stranka je prejela geslo za dostop do podatkovne baze in ga celotno vtoževano obdobje tudi uporabljala. O volji za sklenitev pogodbe je mogoče sklepati (tudi) na podlagi konkludentnega ravnanja tožene stranke, pri čemer pa obstoj splošnih pogojev tožene stranke, iz katerih naj bi bilo razvidno, da bi morala biti podpisana ustrezna pogodba oziroma dana naročilnica, za presojo obravnavanega razmerja ni relevanten.
V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Ker je navedla t.i. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu dolžnik tisti, ki mora dokazati, da je do zatrjevane spremembe prišlo. Tega pa dolžnik, kar naj bi potrdila zgolj v pritožbi navedena priča, glede na navedbe upnice v odgovoru na pritožbo in listine v spisu, po oceni pritožbenega sodišča ni uspel izkazati. V tej zvezi namreč ni mogoče spregledati vrste nedenarne obveznosti dolžnika, katero se je zavezal opraviti po sodni poravnavi in katero glede na njeno naravo ne more opraviti namesto njega upnica, poleg tega pa so bila dolžnikova pritožbena izvajanja o ustnem dogovoru z upnico nekonkretizirana.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072083
SPZ člen 119.
etažna lastnina – etažni lastnik - rezervni sklad - zemljiškoknjižni lastnik – priznanje pravdnih stroškov – povrnitev pravdnih stroškov – veljavnost pogodbe o upravljanju
Čeprav toženec v zemljiški knjigi ni vknjižen kot etažni lastnik stanovanja (sobe) v objektu S., se zaradi tega ne more razbremeniti svoje zakonske obveznosti plačevanja prispevkov v rezervni sklad. Z nakupom stanovanja (sobe) je prevzel vse pravice in obveznosti etažnega lastnika. Zato je dolžan plačevati tudi prispevke v rezervni sklad.
Toženec je dolžan povrniti tožnikom le tiste stroške začasne zastopnice, ki jih bo prvo sodišče priznalo, ne pa celoten znesek predujma, ki ga je tožeča stranka založila.
Pravna podlaga za tožbeni zahtevek je subrogacija po 963. členu OZ. Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalcu izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla celotna terjatev kreditodajalca do odgovorne osebe v višini izplačane odškodnine že po zakonu. Tožeča stranka lahko zato tisto, kar je plačala banki, terja od kreditojemalca (tožene stranke), in sicer v delu, ki vrednostno ustreza dejansko izpolnjeni izpolnitvi.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - plačilo za delo - plača - obveznost plačila - dokazna ocena - elementi delovnega razmerja
Tožnica je opravljala dela, ki se nanašajo na pobiranje in čiščenje zelenjave na vrtu, na pomivanje bele in črne posode v kuhinji toženkine restavracije in občasno premoč pri kuhinjskih delih v toženkini restavraciji. Tožnica se je prostovoljno vključila v toženkin organiziran delovni proces in v njem več let nepretrgano opravljala delo na vrtu, delo pomivalke posode in delo pomočnice v kuhinji. Neobstoj pisne pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZDR ne vpliva na obstoj delovnega razmerja, za katerega se na podlagi 16. člena ZDR domneva, da obstaja, če obstajajo vsi njegovi elementi iz prvega odstavka 4. člena ZDR, torej da se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca za plačilo ter da osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Predvsem večletno osebno delo po navodilih tožene stranke utemeljuje zaključek, da so podani vsi elementi delovnega razmerja. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za sporno obdobje utemeljen.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118. ZDR člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina
Tožeča stranka je toženo stranko obvestila, da je ne bo na delo. Zato niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 4. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej da delavec o svoji odsotnosti ni obvestil delodajalca, pa bi to moral in mogel storiti.
Odškodnina po 118. členu ZDR ne zahteva zatrjevanja in dokazovanja vseh elementov odškodninskega delikta, saj tudi ne predstavlja odškodnine v primeru, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom. Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu in s tem za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, niti odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi morebitnih protipravnih ravnanj delodajalca ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč odškodnina za bodočo ocenjeno škodo zaradi tega, ker ne pride do reintegracije delavca.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 136, 136/2, 172, 172/3.
plača - regres za letni dopust - obveznost plačila - plačilo za delo - povračila stroškov v zvezi z delom - prehrana - pobotni ugovor - pobot - pogodba o izobraževanju
Ker tožniku v spornem obdobju plača ni bila izplačana, tožnik pa je v tem obdobju delal, je tožnikov tožbeni na izplačilo neizplačane plače utemeljen.
Tožnik se je izobraževal na stroške tožene stranke (tožena stranka je zanj plačala šolnino in potne stroške vožnje na izobraževanja), vendar dogovora med strankama o vrnitvi stroškov izobraževanja v primeru, če bi prišlo do predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika oziroma do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani tožnika, ni bilo. Zato okoliščina, da je tožena stranka za tožnika plačala šolnino in stroške voženj na izobraževanje, ni odločilna, saj plačilo teh stroškov samo po sebi ne daje podlage za utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke (torej za obstoj terjatve tožene stranke do tožnika iz naslova povračila stroškov izobraževanja in stroškov voženj na to izobraževanje).
Delavci tožene stranke so najemnino, ki jo je zanje plačala tožena stranka, oddelali v podjetju, za kar niso dobili plačila. Tudi sicer drugi odstavek 136. člena ZDR izrecno določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati z obveznostjo plačila. Tožena stranka v postopku ni niti zatrjevala, da bi tožnik podal kakršnokoli soglasje k temu, da mu neto pripadajočih zneskov regresa ni bila dolžna izplačati zaradi poplačila najemnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na izplačilo vtoževanih zneskov regresa upravičen.
nedopustnost izvršbe - izročitev na kratko roko - pridobitev lastninske pravice na premičnini
Izročitev se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve, če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko). Gre za poseben zakonsko urejen nadomestek izročitve, ki se uporablja v primeru, ko je pridobitelj že neposredni nelastniški posestnik stvari in se z njenim lastnikom, ki je posredni lastniški posestnik dogovori, da mu slednji stvar odsvoji. Prenos lastninske pravice se opravi samo z dogovorom med strankama brez realnega dejanja in tako nelastniška neposredna posest konvertira v lastniško neposredno posest.
ZPP člen 4, 4/1, 214, 214/1, 286, 454, 454/2, 488.
nesporno dejansko stanje - glavna obravnava - načelo neposrednosti - listinski dokazi - redni postopek - spor majhne vrednosti - dokazovanje
V smislu pooblastil iz 488. člena ZPP lahko sodišče svojo odločitev opre le na med pravdnima strankama nesporno dejansko podlago, ki izključuje potrebo po dokazovanju. Sodišče na podlagi 488. člena ZPP zato nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze. V tem smislu se položaj sodišča po 488. členu ZPP razlikuje od položaja v primeru spora majhne vrednosti (drugi odstavek 454. člena ZPP) v katerem je takšno pooblastilo sodišču izrecno podano.