skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev – odplačevanje obrokov za stanovanje – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev
Če sta stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti oziroma zakonske zveze del obrokov za stanovanje kot posebno premoženje toženca plačevali skupaj, to še ne spreminja pravne pripadnosti stanovanja. Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov kupnine lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079332
ZPP člen 339, 339/1. OZ člen 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarnina obraza in desne rame – trditveno in dokazno breme – dokazno tveganje – izbira dokaznega standarda – plačilo predujma za izvedenca po poteku roka
Skupni odmerjen znesek 2.000,00 EUR (1.500,00 EUR za telesne bolečine in 500,00 EUR za strah) predstavlja, upoštevaje razmere v času izdaje izpodbijane sodbe, 1,9 povprečno neto plačo v RS na zaposlenega. Tako odmerjena odškodnina ustreza okoliščinam konkretnega primera, primerljiva pa je tudi z odškodninami, ki jih sodna praksa priznava za takšne lahke telesne poškodbe.
Postopanje sodišča, ki kljub temu, da je (bil) predujem za izvedenca plačan po izteku s strani sodišča določenega roka, izvede dokaz, lahko utemeljuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Toženec si je sam povzročil poslabšanje premoženjskega stanja s storitvijo kaznivega dejanja, zaradi katerega je moral na prestajanje zaporne kazni. Okrnitev preživninske obveznosti toženca v tem primeru ni posledica objektivnih okoliščin, na katere toženec ne bi imel vpliva, zato te okoliščine ne morejo predstavljati razloga za zmanjšanje njegove preživninske obveznosti po prestani zaporni kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0065107
OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 299. ZDR člen 43. ZVZD člen 5. ZPP člen 253.
odškodninska odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – pojem nevarne dejavnosti – krivdna odgovornost – civilni delikt – neposlovna odškodninska odgovornost – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec na poledenelem parkirišču – dokazovanje – izvedenec – ustno zaslišanje izvedenca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – povrnitev bodoče škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zamudne obresti – pravdni stroški
Ker prva toženka kot tožničina delodajalka ni poskrbela, da bi bilo parkirišče, ki je bilo namenjeno parkiranju zaposlenih, pred pričetkom delovnega časa ustrezno posuto in s tem varno za uporabo, čeprav je bilo glede na vremensko napoved mogoče pričakovati poledico, je opustila dolžnost, ki jo nalaga zakon. Zato je za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca, odškodninsko odgovorna.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – vzrok za odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje z izvedencem
Pravilna je pritožbena ugotovitev, da vprašanje, ali je oseba sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, še zdaleč ni le »dejanske« narave in da se zato sodišče pri iskanju odgovora nanj ne more »enostavno« nasloniti zgolj na mnenje izvedencev psihiatrične (psihološke) stroke. Ugotovitve z njihovega področja so mu seveda v veliko pomoč, vendar pa gre nazadnje predvsem za pravno presojo (povezano z razlago pravnega pojma »ustrezne skrbi za pravice in korist«), kar pa je (prvenstveno) nedvomno naloga sodišča.
Dejstvo, da je dolžnik sodno takso nakazal na napačen prehodni podračun pristojnega sodišča, ni pravno pomembno, saj gre za očitno pomoto, ki jo je mogoče enostavno odpraviti.
Sodišče svojega zaključka, da bi se tožnik lahko izognil trku, če bi v času škodnega dogodka vozil s prižgano lučjo, ni z ničemer obrazložil. Ker gre za pravno relevantne okoliščine, ki vplivajo na oceno tožnikovega soprispevka, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDavP-2 člen 96, 96/1. ZDPN-2 člen 14, 14/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - prednost pri poplačilu - zakonske zamudne obresti - zadnje zapadle davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na premoženje - davek na promet nepremičnin
Zakonske zamudne obresti od davščin, ki za zadnje leto obremenjujejo prodano nepremičnino, se ne poplačajo kot prednostna terjatev.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063832
ZGD-1 člen 503. ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT člen 7.
actio pro socio – obveznosti iz družbeniškega razmerja - materialnopravno upravičenje – procesna predpostavka – povrnitev pravdnih stroškov – več pooblaščencev
ZGD-1 je v čl. 503 uvrstil tudi družbeniško tožbo (acto pro socio) kot možnost, da proti družbeniku, ki iz družbeniškega razmerja ne izpolni obveznosti do družbe, kot tožeča stranka nastopi drug družbenik v svojem imenu vendar za družbo. Gre za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz čl. 503 ZGD-1 in ne za procesno predpostavko.
V primeru, da stranko zastopata dva pooblaščenca, ki sta odvetnika, ima stranka pravico do povračila stroškov le za enega odvetnika.
ZPP člen 131, 182. ZST-1 tarifna številka 1121, 30010.
ugovor zoper plačilni nalog - posebne takse - odmera takse - sklep o ustavitvi postopka
Sklep o ustavitvi postopka, ki je izdan na podlagi domnevnega umika tožbe, predstavlja procesni in ne meritorni sklep. Zato je napačno nadaljnje razlogovanje, da takšen sklep predstavlja odločbo o glavni stvari. Odločanje o glavni stvari pomeni odločitev o zahtevku, v obravnavani zadevi pa prvostopenjsko sodišče ni odločalo o zahtevku, marveč je na podlagi zakonskih določb sankcioniralo procesno ravnanje pravdnih strank.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67, 97. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 5, 5/3, 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije - mednarodni sporazum - sporazum s Hrvaško
Pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti, temveč do zmanjšanja delovne zmožnosti za njegov poklic za manj kot 50 %. Pri tožniku so podane zdravstvene težave, ki pa niso izražene v taki meri, da bi ga popolnoma onesposobile za delo. Kljub temu, da je bil tožnik na Hrvaškem razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tožniku ni podana niti I. niti II. kategorija invalidnosti, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oz. II. kategorijo invalidnosti ter posledično priznanje invalidske pokojnine ni utemeljen.
Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženske). Pri tožniku pogoji za pridobitev invalidske pokojnine (oz. njenega sorazmernega dela), kot izhajajo iz 67. čl. ZPIZ-1, niso podani. Tožnik, ki je uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, pravice do invalidske pokojnine ne more pridobiti, saj v času nastanka invalidnosti še ni dopolnil 63 let starosti.
Tožnik, ki je uveljavljal pravico do invalidske pokojnine (oziroma njenega sorazmernega dela) na podlagi sporazuma, lahko pridobi zgolj pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pod pogoji, določenimi v 67. členu ZPIZ-1, ne more pa ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pridobiti drugih (kratkoročnih) pravic iz invalidskega zavarovanja (npr. pravico do delne invalidske pokojnine).
V obravnavanem primeru so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je tožnik storil kaznivo dejanje. S tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 214. člena ZKP za hišno preiskavo. Dejstvo, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika pozneje zavržena, ne pomeni, da je bila tudi hišna preiskava nezakonita.
Tožnik ni bil upravičen do vrnitve zaseženih predmetov, saj ni mogel postati njihov lastnik in mu torej ne pripada aktivna legitimacija za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ker so bili predmeti vrnjeni drugi osebi.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica je delala pri svojem delu številne napake. Opozarjanje tožnice na napake, storjene pri delu, ni mobing. Opozarjanja na napake in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da je nadrejena na tožnico vpila, jo zmerjala ali poniževala. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Pravnega pravila, ki ga dobimo z uporabo argumenta nasprotnega razlogovanja pri razlagi besedila prvega odstavka 158. člena ZPP, ni mogoče razlagati tako, da se izpolnitev domnevnega solidarnega dolžnika (na podlagi sodbe iz druge pravde) šteje enako kot izpolnitev toženca.
začasna odredba – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki – stiki pod nadzorom - višina preživnine
Ob upoštevanju strokovnega mnenja CSD Š., iz katerega izhaja čustvena povezanost med otrokom in tožencem, ugotovitev, da toženec uspe slediti potrebam otroka, da je odprt za sinove potrebe in sledi predlogom strokovne službe, glede na toženčevo ustrezno komuniciranje z otrokom na stiku, ki se je vršil pod nadzorom CSD, okoliščino, da se je otrok očeta razveselil in potrebo po ohranitvi otrokovega stika z okoljem, v katerem je živel tudi s svojimi starimi starši v skupni hiši, ni nikakršnega razloga za določitev nadzorovanega stika toženca z otrokom, na katerem vztraja tožnica.
pridobitev dediščine – prehod zapuščine na dediče – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – sklep o dedovanju – pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo
Odločanje o terjatvah do zapustnika ni predmet zapuščinskega postopka, zato lahko upnik že med tem postopkom ali po njem vloži tožbo zoper dediča, da mu dolg zapustnika poplača.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079292
ZPotK člen 13. OZ člen 344, 347, 347/2, 375. ZPP člen 214, 214/2.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti – obvestilo kreditojemalcu – prejem obvestila – zastaranje – anuitete – triletni zastaralni rok – prepoved obrestnih obresti – neprerekana dejstva
Obvestilo, s katerim banka daje kreditojemalcu dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, ima naravo pravnoposlovne izjave volje in učinkuje s trenutkom, ko jo naslovnik prejme. Namen dodatnega roka je namreč kreditojemalcu ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe, zato obvestilo mora prejeti.
predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka, ki predlaga ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, mora izkazovati obstoj določenih okoliščin, ki so vplivale na spremembo vrednosti nepremičnine, v ta namen pa mora spremenjene okoliščine izkazovati s predložitvijo mnenja sodnega cenilca, s katero se lahko opravi primerjava s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Predložena cenitev oziroma informativni izračun Ministrstva za okolje, katerega je dolžnik priložil k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ne zadostuje, saj iz omenjenega izračuna ni mogoče opraviti primerjave vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelal cenilec že v letu 2009.
najemna pogodba – zastopanje – pooblastilo – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – odobritev
Ker vlada RS ministru pooblastila, da v imenu in na račun tožene stranke podpiše najemno pogodbo, sploh ni dala, je vprašanje, ali bi bilo takšno pooblastilo (če bi bilo dano), veljavno, za odločitev v tej zadevi nerelevantno. Vlada RS, ne glede na to, da izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja tožene stranke, takšnih pristojnosti nima. Pooblastilo bi drugi osebi (tudi ministru) lahko podelil le zakoniti zastopnik tožene stranke, to je njen direktor.