zastaranje premoženjske škode – pretekla in bodoča premoženjska škoda – izguba na zaslužku – sukcesivno nastajajoča škoda – pretrganje zastaranja – akontacija odškodnine – stroški zdravljenja
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko stranka zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja, saj je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka teči znova zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve.
Ker je ob vložitvi tožbe 14. 2. 2011 glede na začetek teka zastaralnih rokov tožbeni zahtevek za prvo odškodninsko terjatev zastaral, ni prišlo do pretrganja zastaranja, temveč je, ko je zastarala prva terjatev, prenehala pravica zahtevati izpolnitev nadaljnjih sukcesivno nastajajočih enakovrstnih terjatev.
Dejstva, da za postavitev poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni sodne pristojnosti, ne morejo spremeniti nobene okoliščine konkretnega primera. Kaj takega bi namreč povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera upravičujejo sodno pristojnost, kdaj pa ne.
delitev solastnega premoženja - fizična in civilna delitev
V postopku delitve kljub navedeni določbi iz ekonomskih razlogov ni za izključiti, da se v primeru neznatnega solastninskega dela opravi civilna delitev na podlagi plačila po določbi petega odstavka 70. člena SPZ.
Pravno podlago za uporabo stanovanja in plačilo najemnine je, do odpovedi, obravnavane v predmetnem postopku, predstavljala najemna pogodba z dne 2.4. 2002. Tožnica stanovanja ne bi mogla oddajati (drugim) v najem za, kot trdi „primerno tržno najemnino.“
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pritoži se lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno, torej zoper sklepe o njegovi nagradi in njegovih stroških ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi.
hrvaški ZGD člen 421. ZGD-1 člen 502, 502/5. ZN člen 42.
izplačilo vrednosti poslovnega deleža - pasivna legitimacija
Za izplačilo vrednosti poslovnega deleža (oziroma iz njega izhajajočih pravic - dobiček, obresti) je torej že po zakonu zavezana družba kot taka, zato lahko toženkina osebna zaveza za plačilo spornih obveznosti, predstavlja le njen pristop k dolgu družbe.
začetek stečajnega postopka – izvedba naroka – preložitev naroka – opravičljiv razlog – zavlačevanje postopka
Dolžnik bi si, kolikor se ni sposoben udeležiti naroka zaradi teže odločitve, kar nedvoumno izhaja iz konstantne želje po preložitvi naroka in v zvezi s tem obiskov zdravnika, v tem postopku moral priskrbeti zastopanje po pooblaščencu. Tudi ni mogoče sprejeti trditve, da si zaradi tega, ker je od vročitve vabila do naroka bilo le tri dni, ni mogel priskrbeti pravne pomoč, saj iz povzetega procesnega postopanja sodišča v zvezi z opravo naroka izhaja prav nasprotno.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – neplačilo davkov
Upoštevajoč časovne omejitve iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP (zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja) in čas uvedbe postopka osebnega stečaja (7. 9. 2012), je potrebno upoštevati, da je predmetna odločba pomembna za predmetni postopek za naknadno odmerjen davek od 1. 9. 2009 naprej, kar skupaj znaša 33.584,00 EUR.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061074
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/3, 131/3-2, 300. ZPP člen 156, 156/1.
stroški postopka - postopek ugotovitve obstoja prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - po naključju povzročeni stroški
Pravdne stroški, ki so nastali v postopku ugotovitve obstoja prednostne terjatve upnice skladno z oddelkom 5.6. ZFPPIPP, štejejo za strošek postopka, in je zato izvršba zoper dolžnika dovoljena.
Za naključje, ki se primeri stranki, je treba šteti tudi zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje in stroške stranke
spor majhne vrednosti – prekluzija – pravočasno navajanje trditev – trditveno in dokazno breme - obrazložitev vtoževane terjatve - terjatev upravnika za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke, glede na trditveno in dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev.
Ustavno skladna razlaga prvega odstavka 11. člena ZST-1 terja, da je treba oprostiti plačila sodnih taks vsako stranko, ki na pravno enakovreden način, kot je ta, ki je jezikovno izrecno predpisan v prvem odstavku 11. člena ZST-1, dokaže svoj dejanski položaj, ki ustreza pojmu revščine.