zastaranje premoženjske škode – pretekla in bodoča premoženjska škoda – izguba na zaslužku – sukcesivno nastajajoča škoda – pretrganje zastaranja – akontacija odškodnine – stroški zdravljenja
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko stranka zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja, saj je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka teči znova zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve.
Ker je ob vložitvi tožbe 14. 2. 2011 glede na začetek teka zastaralnih rokov tožbeni zahtevek za prvo odškodninsko terjatev zastaral, ni prišlo do pretrganja zastaranja, temveč je, ko je zastarala prva terjatev, prenehala pravica zahtevati izpolnitev nadaljnjih sukcesivno nastajajočih enakovrstnih terjatev.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – običajen način izpolnitve – blokada računa – verižna kompenzacija
Dejanja, storjena po uvedbi stečajnega postopka, vendar pred njegovim začetkom, ne spadajo v domnevo iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Ta zamejuje rok le v tem smislu, da ta domneva velja za vsa dejanja, ki so bila storjena v roku treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka pa vse do njegovega začetka. Predvideva se namreč, da naj bi bilo že v obdobju treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka stanje tako slabo, da bi moralo biti upnikom jasno, da je dolžnik insolventen.
ZFPPIPP člen 104. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - stečajni postopek
Odločanje o nadomestilu za preizkus terjatev je vezano izključno na dejstvo preizkusa terjatev, ne pa tudi na morebitno kasnejšo možnost poplačila le-tega.Izplačila upravitelja iz naslova nadomestil in stroškov postopka (razen že navedenih) pred vrnitvijo vsote zneskov iz 7. odstavka 233. člena ZFPPIPP v dobro proračuna niso upravičena.
pogodba o poslovnem sodelovanju – mandatna pogodba – odpoved pogodbe – neupravičena obogatitev – pravica zahtevati vračilo plačanega zneska
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je plačala maksimalno nagrado, čeprav naj ne bi vedela, kolikšno površino bo končni kupec od nje odkupil. Vsekakor bi morala računati s tem, da končni kupec ne bo odkupil od nje maksimalne površine, zato bi si morala pridržati pravico, da uveljavlja razliko nazaj, in sicer toliko, kolikor ne bo mogla prodati končnemu kupcu.
Preklic naročila je bil posledica ugotovitve, da do sprejetja OPPN Občine Lukovica ne bo prišlo, na kar pa stranki po naravi stvari ne moreta vplivati.
Dejstva, da za postavitev poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni sodne pristojnosti, ne morejo spremeniti nobene okoliščine konkretnega primera. Kaj takega bi namreč povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera upravičujejo sodno pristojnost, kdaj pa ne.
SPZ člen 49, 217, 217/2, 219, 219/2, 266, 266/1. ZPP člen 7, 167, 167/2, 212, 214, 286, 286/1, 286/6. ZTLR člen 54, 54/1.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomen zaznavnosti izvrševanja služnosti - pravočasnost zatrjevanja slabe vere - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - stroški vzdrževanja poti - stroški ugovora zoper začasno odredbo kot pravdni stroški
V primeru, kadar je izvrševanje služnosti zaznavno navzven, pridobitelj nepremičnine ne more uspešno sklicevati na to, da za obstoj take pravice ni vedel ali mogel vedeti.
Sklicevanje tožencev na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (dobo vero) je neutemeljeno, saj sta ob pridobitvi lastninske pravice na predmetnih nepremičninah (v skladu z 49. členom SPZ je bilo to šele ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis pridobitve lastninske pravice) nedvomno vedela za obstoj sporne služnostne poti.
Zgolj zatrjevanja nekaterih oseb (prejšnjega lastnika in sosedov), da služnostna pravica ne obstaja, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da predmetni nepremičnini nista kakorkoli obremenjeni.
začetek stečajnega postopka – izvedba naroka – preložitev naroka – opravičljiv razlog – zavlačevanje postopka
Dolžnik bi si, kolikor se ni sposoben udeležiti naroka zaradi teže odločitve, kar nedvoumno izhaja iz konstantne želje po preložitvi naroka in v zvezi s tem obiskov zdravnika, v tem postopku moral priskrbeti zastopanje po pooblaščencu. Tudi ni mogoče sprejeti trditve, da si zaradi tega, ker je od vročitve vabila do naroka bilo le tri dni, ni mogel priskrbeti pravne pomoč, saj iz povzetega procesnega postopanja sodišča v zvezi z opravo naroka izhaja prav nasprotno.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pritoži se lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno, torej zoper sklepe o njegovi nagradi in njegovih stroških ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi.
Neposredno zaslišanje prič in strank je namenjeno ravno temu, da si sodišče ustvari osebni vtis, kateri od zaslišanih je nanj naredil prepričljiv vtis, kateri pa ne, kot podlago za odločitev pa nato upošteva tista dejstva, ki jih je ugotovilo s takim prepričanjem.
Soglasje in mnenje se po učinkih razlikujeta. Kadar zakon predvideva, da mora imeti sodišče za odločitev soglasje koga drugega, odločitve ni mogoče sprejeti brez soglasja, saj soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od polovice likvidacijske vrednosti. Za razliko od soglasja mnenje izraža le pozitiven ali negativen odnos (do prodaje) in za sodišče ni zavezujoče - pomeni le obliko izjave volje. Prav zato mora biti mnenje (zlasti negativno) obrazloženo.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063822
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
zavarovanje denarne terjatve - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - samostojen postopek - odločba domačega sodišča - nevarnost - sklep o izvršbi - verodostojna listina - ugovor - zanikanje obligacijskega razmerja - verjetnost terjatve - solidarno poroštvo
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ne more biti predmet presoje v postopku zavarovanja. Pogoj za predhodno odredbo je po prvem odstavku 257. člena ZIZ izpolnjen že s samim obstojem takšne odločbe.
Postopek s predhodno odredbo je samostojen postopek in ni vezan na tek drugega postopka.
ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063816
OZ člen 147.
refundacija nadomestila plače – škoda – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - napaka imenovanega zdravnika
Čim je sodišče ugotovilo, da se tožena stranka zoper 3. in 4. odločbo ni pritožila, je pretrgana vzročna zveza med zatrjevano napačno izdano odločbo o delavčevi nezmožnosti za delo v obdobju od 11. 8. 2009 (namesto pravilno 8. 8. 2009) do 31. 8. 2009, zaradi česar je prišlo do prekinitve začasne zadržanosti od dela, in smiselno uveljavljeno škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi plačila nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079801
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja – nadomestilo koristi – najemnina – status naravne znamenitosti – informativni dokaz – nesklepčna tožba – zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Za uspešnost zahtevka po drugem odstavku 72. člena ZDen mora tožnik izkazati premoženjsko korist, ki bi jo lahko dosegel, če bi podržavljeno premoženje pridobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
Glede na ugovor toženke, da nepremičnin ni mogoče ekonomsko izkoriščati, saj se nahajajo na območju krajinskega parka, ki ima status naravne znamenitosti, za katerega velja poseben varstveni režim, bi moral tožnik konkretno opredeliti način rabe nepremičnin, ki bi zagotavljal donos in splošna trditev, da je korist enaka najemnini, ne zadošča. Ker torej ustreznih trditev v tej smeri ni bilo, je tožba nesklepčna in bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes
Padec življenjske ravni intervenientke, do katerega naj bi prišlo zaradi plačevanja preživninske obveznosti, ne vpliva na njen pravni interes, temveč le na ekonomski interes, kar pa ni dovolj za njeno intervencijo v navedeni pravdi.
Pravno podlago za uporabo stanovanja in plačilo najemnine je, do odpovedi, obravnavane v predmetnem postopku, predstavljala najemna pogodba z dne 2.4. 2002. Tožnica stanovanja ne bi mogla oddajati (drugim) v najem za, kot trdi „primerno tržno najemnino.“
Odgovornost za stvarne napake je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti, na podlagi katere naročnik pridobi jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi napake nastala. Tožena stranka bi se odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je vzrok za škodo izven njene sfere. Krivda namreč, za razliko od neposlovne odškodninske odgovornosti, ni predpostavka odškodninske odgovornosti.
odškodninska odgovornost bolnice - škoda zaradi operativnega posega - strokovna napaka zdravnika - pojasnilna dolžnost - profesionalna skrbnost - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - ugovor zastaranja - rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo
Vprašanje, ali gre za zaplet ali strokovno napako, je pravno vprašanje, o katerem odloča sodišče. Za razjasnitev tega vprašanja je potrebna postavitev sodnega izvedenca. Naloga izvedenca je, da sodišče seznani s pravili stroke in veljavno medicinsko doktrino.
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo tožničino stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Materialnopravno pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotavljalo, kdaj je oškodovanka izvedela oziroma bi ob primerni skrbnosti lahko izvedela za škodo, kar je praviloma ob zaključku zdravljenja.
O strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih, in če ne prepreči škode za pacienta oziroma povzroči, da se pacientu zdravje poslabša. Odškodninske odgovornosti ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom, kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega. V skladu z določbo drugega odstavka 6. člena OZ je zdravnik dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.