Pravno podlago za uporabo stanovanja in plačilo najemnine je, do odpovedi, obravnavane v predmetnem postopku, predstavljala najemna pogodba z dne 2.4. 2002. Tožnica stanovanja ne bi mogla oddajati (drugim) v najem za, kot trdi „primerno tržno najemnino.“
Podrejeno zatrjevani nagib za prispevano kupnino za nakup parcele po pogodbi z dne 17. 6. 2005 (ki bi odpadel s prodajo te parcele z dne 29. 8. 2007 oziroma z boleznijo tožnika leta 2008) na šele 22. 11. 2010 (za povsem drugo nepremičnino) sklenjeno prodajno pogodbo (na katero tožnik opira primarni in podrejeni tožbeni zahtevek) ne more imeti nobenega vpliva.
SPZ člen 12, 73, 76, 76/1, 76/3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 153, 153/1. ZPP člen 13, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
sosedsko pravo – vzdrževalna dela – novogradnja – uporaba sosednje nepremičnine – primerno nadomestilo – prepoved zlorabe
Treba je izhajati iz besedila prvega odstavka 76. člena SPZ in ne (le) iz naslova člena in določbo razumeti tako, da mora iti za dela, ki so nujna in ki jih ni mogoče opraviti drugače kot preko sosedovega zemljišča. Besedilo prvega odstavka 76. člena SPZ ne daje opore stališču, da se nanaša le na vzdrževalna dela na že obstoječih objektih, ne pa za novogradnje.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti – verižna kompenzacija - nadomestna izpolnitev - pobot - plačilni rok - skrbnost - insolventnost
Obstajajo znaki, ki bi vsakemu skrbnemu gospodarskemu subjektu morali kazati na insolventnost tožeče stranke, tudi če ni posebej strokovno usposobljen za ugotavljanje nastopa insolventnosti.
Da bi bil objektivni element izpodbit, je treba dokazati, da so bile zamude ves čas približno enake, česa takega pa tožena stranka ni dokazala.
Pobot zaradi nadomestne izpolnitve je prav tako izpodbojen – nasprotna terjatev se vzpostavi prav zaradi možnosti izvedbe pobota in zaradi nelikvidnosti dolžnika, ki svoje obveznosti ne more izpolniti.
SPZ člen 49, 217, 217/2, 219, 219/2, 266, 266/1. ZPP člen 7, 167, 167/2, 212, 214, 286, 286/1, 286/6. ZTLR člen 54, 54/1.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomen zaznavnosti izvrševanja služnosti - pravočasnost zatrjevanja slabe vere - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - stroški vzdrževanja poti - stroški ugovora zoper začasno odredbo kot pravdni stroški
V primeru, kadar je izvrševanje služnosti zaznavno navzven, pridobitelj nepremičnine ne more uspešno sklicevati na to, da za obstoj take pravice ni vedel ali mogel vedeti.
Sklicevanje tožencev na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (dobo vero) je neutemeljeno, saj sta ob pridobitvi lastninske pravice na predmetnih nepremičninah (v skladu z 49. členom SPZ je bilo to šele ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis pridobitve lastninske pravice) nedvomno vedela za obstoj sporne služnostne poti.
Zgolj zatrjevanja nekaterih oseb (prejšnjega lastnika in sosedov), da služnostna pravica ne obstaja, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da predmetni nepremičnini nista kakorkoli obremenjeni.
odškodninska odgovornost bolnice - škoda zaradi operativnega posega - strokovna napaka zdravnika - pojasnilna dolžnost - profesionalna skrbnost - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - ugovor zastaranja - rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo
Vprašanje, ali gre za zaplet ali strokovno napako, je pravno vprašanje, o katerem odloča sodišče. Za razjasnitev tega vprašanja je potrebna postavitev sodnega izvedenca. Naloga izvedenca je, da sodišče seznani s pravili stroke in veljavno medicinsko doktrino.
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo tožničino stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Materialnopravno pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotavljalo, kdaj je oškodovanka izvedela oziroma bi ob primerni skrbnosti lahko izvedela za škodo, kar je praviloma ob zaključku zdravljenja.
O strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih, in če ne prepreči škode za pacienta oziroma povzroči, da se pacientu zdravje poslabša. Odškodninske odgovornosti ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom, kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega. V skladu z določbo drugega odstavka 6. člena OZ je zdravnik dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – običajen način izpolnitve – blokada računa – verižna kompenzacija
Dejanja, storjena po uvedbi stečajnega postopka, vendar pred njegovim začetkom, ne spadajo v domnevo iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Ta zamejuje rok le v tem smislu, da ta domneva velja za vsa dejanja, ki so bila storjena v roku treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka pa vse do njegovega začetka. Predvideva se namreč, da naj bi bilo že v obdobju treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka stanje tako slabo, da bi moralo biti upnikom jasno, da je dolžnik insolventen.
Odgovornost za stvarne napake je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti, na podlagi katere naročnik pridobi jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi napake nastala. Tožena stranka bi se odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je vzrok za škodo izven njene sfere. Krivda namreč, za razliko od neposlovne odškodninske odgovornosti, ni predpostavka odškodninske odgovornosti.
ZFPPIPP člen 104. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - stečajni postopek
Odločanje o nadomestilu za preizkus terjatev je vezano izključno na dejstvo preizkusa terjatev, ne pa tudi na morebitno kasnejšo možnost poplačila le-tega.Izplačila upravitelja iz naslova nadomestil in stroškov postopka (razen že navedenih) pred vrnitvijo vsote zneskov iz 7. odstavka 233. člena ZFPPIPP v dobro proračuna niso upravičena.
denacionalizacija - ničnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - priposestvovanje
Po določbi 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona (ZDen je stopil v veljavo 7. 12. 1991) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim pravilom, so nični.
začetek stečajnega postopka – izvedba naroka – preložitev naroka – opravičljiv razlog – zavlačevanje postopka
Dolžnik bi si, kolikor se ni sposoben udeležiti naroka zaradi teže odločitve, kar nedvoumno izhaja iz konstantne želje po preložitvi naroka in v zvezi s tem obiskov zdravnika, v tem postopku moral priskrbeti zastopanje po pooblaščencu. Tudi ni mogoče sprejeti trditve, da si zaradi tega, ker je od vročitve vabila do naroka bilo le tri dni, ni mogel priskrbeti pravne pomoč, saj iz povzetega procesnega postopanja sodišča v zvezi z opravo naroka izhaja prav nasprotno.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079801
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja – nadomestilo koristi – najemnina – status naravne znamenitosti – informativni dokaz – nesklepčna tožba – zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Za uspešnost zahtevka po drugem odstavku 72. člena ZDen mora tožnik izkazati premoženjsko korist, ki bi jo lahko dosegel, če bi podržavljeno premoženje pridobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
Glede na ugovor toženke, da nepremičnin ni mogoče ekonomsko izkoriščati, saj se nahajajo na območju krajinskega parka, ki ima status naravne znamenitosti, za katerega velja poseben varstveni režim, bi moral tožnik konkretno opredeliti način rabe nepremičnin, ki bi zagotavljal donos in splošna trditev, da je korist enaka najemnini, ne zadošča. Ker torej ustreznih trditev v tej smeri ni bilo, je tožba nesklepčna in bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063822
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
zavarovanje denarne terjatve - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - samostojen postopek - odločba domačega sodišča - nevarnost - sklep o izvršbi - verodostojna listina - ugovor - zanikanje obligacijskega razmerja - verjetnost terjatve - solidarno poroštvo
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ne more biti predmet presoje v postopku zavarovanja. Pogoj za predhodno odredbo je po prvem odstavku 257. člena ZIZ izpolnjen že s samim obstojem takšne odločbe.
Postopek s predhodno odredbo je samostojen postopek in ni vezan na tek drugega postopka.
ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063816
OZ člen 147.
refundacija nadomestila plače – škoda – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - napaka imenovanega zdravnika
Čim je sodišče ugotovilo, da se tožena stranka zoper 3. in 4. odločbo ni pritožila, je pretrgana vzročna zveza med zatrjevano napačno izdano odločbo o delavčevi nezmožnosti za delo v obdobju od 11. 8. 2009 (namesto pravilno 8. 8. 2009) do 31. 8. 2009, zaradi česar je prišlo do prekinitve začasne zadržanosti od dela, in smiselno uveljavljeno škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi plačila nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni.
Neposredno zaslišanje prič in strank je namenjeno ravno temu, da si sodišče ustvari osebni vtis, kateri od zaslišanih je nanj naredil prepričljiv vtis, kateri pa ne, kot podlago za odločitev pa nato upošteva tista dejstva, ki jih je ugotovilo s takim prepričanjem.
Soglasje in mnenje se po učinkih razlikujeta. Kadar zakon predvideva, da mora imeti sodišče za odločitev soglasje koga drugega, odločitve ni mogoče sprejeti brez soglasja, saj soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od polovice likvidacijske vrednosti. Za razliko od soglasja mnenje izraža le pozitiven ali negativen odnos (do prodaje) in za sodišče ni zavezujoče - pomeni le obliko izjave volje. Prav zato mora biti mnenje (zlasti negativno) obrazloženo.
spor majhne vrednosti - plačilni rok - stroški izterjave - stroški izvršilnega postopka - protispisnost
Po izrecni določbi 4. odstavka 11. člena ZPreZP se stroški izterjave iz 1. odstavka istega člena ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.