ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063810
ZPP člen 8, 243.
kršitev pogodbene obveznosti – višina škode - dokazna ocena – primernost dokaza – pravila znanosti in stroke – izvedenec - materialno dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, je lahko potrebno ne le za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva, marveč je lahko potrebno tudi za pravilno konkretizacijo oziroma ovsebinjanje pravnih standardov. Kadar se namreč tipologični argumenti, ki so nujni za uporabo pravnih standardov, nanašajo na določeno strokovno ali poklicno vedenje ali ravnanje, bo s tem, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v določeni stroki ali poklicu, sodišče seznanil izvedenec. Čeprav so pravila znanosti in stroke v tem primeru pravnega značaja, jih je mogoče spoznati le prek izvedenca.
SPZ člen 88, 89, 89/3, 91. ZNP člen 35, 35/4, 35/5, 146.
ustanovitev nujne poti – priključitev na komunalno omrežje – črna gradnja – višina nadomestila – stroški postopka
Upravni organ je predlagani način priključka vodovoda in kanalizacije na javno omrežje sprejel kot ustrezen in zakonit. To pa pomeni, da predlagatelja (kljub nedovoljeni gradnji, ki pa je v postopku legalizacije) izpolnjujeta pogoje za priklop v skladu z 91. členom SPZ.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079810
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – protipravno ravnanje organa – odločanje davčnega organa – dolgotrajnost postopka - sistemsko pogojeni zaostanki
Za dolgotrajno odločanje davčnega organa v inšpekcijskem postopku tako na prvi kot na drugi stopnji so obstajali objektivni razlogi (sistemsko pogojeni zaostanki), ki so jim preprečevali, da bi o zadevi odločali hitreje. Organoma (oziroma tam zaposlenim osebam) zato ni mogoče očitati, da so delovali protipravno, kar bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost RS po določbi 26. člena URS.
zavarovalna pogodba - trajanje zavarovanja - sklenitev zavarovalne pogodbe za nedoločen čas - odstop od pogodbe - plačevanje zavarovalne premije
V zavarovalni pogodbi opredeljen čas trajanja zavarovanja z izrazom „permanentno“ pomeni, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.Po avtomatizmu pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije, velja le pogoj, da je nasprotna stranka o odstopu od pogodbe obveščena najmanj tri mesece pred zapadlostjo naslednje premije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079855
ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 318, 318/2. ZTLR člen 20. ZIZ člen 65, 65/4.
nedopustnost izvršbe – nedovoljeno razpolaganje – zamudna sodba – sodba na podlagi pripoznave – pridobitev lastninske pravice
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe toženec, ki je sočasno dolžnik v izvršilnem postopku, z ne vložitvijo odgovora na tožbo ne more doseči izdaje zamudne sodbe v korist tožnice niti ne more zahtevka pripoznati in na tak način v korist tožnice doseči izdaje sodbe na podlagi pripoznave. Tako procesno razpolaganje toženca nasprotuje morali in ni dopustno.
Zgolj plačilo kupnine, brez sklenitve zavezovalnega pravnega posla, ob tem da tožnica navideznosti pogodbe ni zatrjevala, za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ki ga je sklenil tretji, ne zadošča.
SPZ člen 33, 35. ZFPPIPP člen 98, 292, 292/1, 292/6, 384, 384/6, 384/7, 386, 389, 389/1, 389/1-2.
motenje posesti – motilno dejanje – menjava ključavnice – posest stanovanja – osebni stečaj – stanovanje kot del stečajne mase – predaja in prevzem nepremičnine – procesna sposobnost
Stečajna upraviteljica v določbah ZFPPIPP ni imela podlage za to, da je toženki (kot solastnici) naročila zamenjavo ključavnice na stanovanju, ki sodi v stečajno maso stečajnega dolžnika (tožnice).
Tožnica ima kljub osebnemu stečaju neomejeno procesno sposobnost v postopku zaradi motenja posesti, saj ne gre za dejanja iz 386. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063041
OZ člen 101, 101/1, 299, 299/1. ZPP člen 488. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
zapisnik o končnem obračunu del - gradbene uzance - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - izvedba glavne obravnave - izvensodna poravnava
Vzajemni obveznosti pravdnih strank, po katerih je bila tožeča stranka dolžna predložiti ustrezno zavarovanje v obliki menice, tožena stranka pa plačati vtoževani znesek, izhajata iz zapisnika o končnem obračunu, ki predstavlja zunajsodno poravnavo med strankama, kar izhaja tudi iz 119. uzance PGU, za uporabo katerih sta se pogodbeni stranki dogovorili že v pogodbi.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti oziroma pooblastila za zastopanje prenesti na drugo osebo.
Ker pooblastila odvetniku za zastopanje v tem individualnem delovnem sporu ni podelil zakoniti zastopnik tožene stranke (pooblastilo odvetniku je podpisal prokurist, ki ni imel pooblastila direktorja tožene stranke za tako dejanje), odvetnik, ki je vložil pritožbi, ni imel te pravice. Zato je potrebno pritožbi kot nedovoljeni zavreči.
Pogodba o pristopu k dolgu je urejena v poglavju OZ, ki ureja spremembo dolžnika, pa vendarle po svoji vsebini in pravnih posledicah ni sprememba dolžnika v obligacijskem smislu, saj gre za utrditev obveznosti. Pravna posledica pristopa k dolgu je namreč kumulativna in po pristopu k dolgu upniku za izpolnitev odgovarjata prvotni dolžnik in pristopnik, zato se ravno iz teh razlogov sploh ne zahteva soglasje prvotnega dolžnika k sklenitvi pogodbe o pristopu k dolgu. Prav zaradi tega, ker ima pristop k dolgu kumulativni učinek, je položaj upnika takšen, kot če bi bila prvotni dolžnik in pristopnik solidarna dolžnika, vendar zakon pristopniku ne daje regresnih upravičenj.
Za pristop k dolgu, ki je dvostranska pogodba, je po mnenju pritožbenega sodišča odločilno, da upnik izkaže neplačano terjatev do prvotnega dolžnika, pri čemer sploh ni pomembno, da je upnik v posel vključen po podizvajalski pogodbi, ki ima svoj dejanski temelj v pogodbi, ki jo je podizvajalčev naročnik sklenil z (glavnim )izvajalcem in torej zadošča že izkaz terjatve upnika do dolžnika in je pristopnik k dolgu zavezan ta dolg plačati.
Pritožba upravičeno opozarja, da vsebina sporazuma vendarle ni zamejena zgolj na razmerje med upnikom - tožečo stranko in toženo stranko, neodvisno od razmerja med toženo stranka kot naročnikom in njenim izvajalcem del po pogodbi z dne 12. 4. 2011 in ko je temu tako, je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje to spregledalo, in se ni ukvarjalo s tripartitnostjo sporazuma in z njegovo vsebino, ki je narekovala tripartitnost sporazuma in ni odgovorilo na trditve tožene stranke, da se je po sporazumu zavezala tožeči stranki plačati le tisto, kar je iz krovnega posla dolgovala P. d. d. in še pod točno določenimi pogoji (tako kot po 631. členu OZ).
dedni dogovor – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pravdni postopek - stvarna pristojnost
Dedni dogovor je mogoče izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Za odločanje o takšni tožbi je pristojno pravdno sodišče in ne zapuščinsko sodišče.
potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca gradbene stroke
Dolžnika ne izpodbijata dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da predstavljajo odmerjeni stroški stroške cenitve cenilca gradbene stroke. Ti stroški so bili potrebni za izvršbo, saj sodišče po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – izločitvena pravica - cesija
Upnik je kot del trditvene podlage v prijavi terjatev zatrjeval, da naj bi glavni dolžnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, le temu nakazal znesek 40.851,00 EUR v skladu z cesijsko pogodbo. Hkrati je zatrjeval, da je upnik s cesijsko pogodbo z dne 29.3.2011 prevzeto terjatev do C., d. o. o., odstopil v zastavo svojemu zastavnemu upniku R., d. o. o., ki pa v sodnem postopku ni uspel izterjati terjatve zoper glavnega dolžnika. Hkrati je upnik zatrjeval, da je glavni dolžnik izvršil plačilo stečajnemu dolžniku neupravičeno. Na tako podani trditveni podlagi upnik ni uspel utemeljiti, da je po začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pridobil terjatev do dolžnika v smislu četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki naj bi se plačala iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upniku, v posledici česar bi bilo prijavo terjatve potrebno šteti za pravočasno.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti poti - razširitev služnosti - tehnični napredek
Do spremenjenega načina dostopa (z motornimi vozili) je prišlo zaradi tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostane isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila torej priposestvovana že času, ko se je na gospodujoče zemljišče hodilo peš in vozilo z ročnimi vozički; dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje vožnjo z motornimi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – nezazidano stavbno zemljišče - korist – nezmožnost razpolaganja
Po drugem odstavku 72. člena ZDen gre upravičencem odškodnina oziroma nadomestilo zgolj za nemožnost uporabe oziroma upravljanja podržavljenega premoženja in ne zaradi nemožnosti razpolaganja, zato nemožnost izročitve zemljišča oziroma stavbne pravice ne utemeljuje prisoje nadomestila po navedeni zakonski določbi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRIMERJALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TEORIJA PRAVA
VSL0063812
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 130, 146, 146/1, 147, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/4-3, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2, 186. OZ člen 164.
male avtorske pravice – priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – poslovna dejavnost - uporabniki varovanih del – pravna kršitev – civilni delikt – obveznost poročanja – nesklepčnost – okoliščine uporabe – oblikovanje tarife – odkrivanje kršilcev – stroški poslovanja
Določilo 4. odstavka 159. člena ZASP sodi med tako imenovane zapovedujoče norme: od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi iz 4. odstavka 159. člena ZSP ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.
V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da lahko kolektivna organizacija izterjuje le nadomestilo za uporabo varovanih del. Če pride do kršitve varovanih del, sme zahtevati upravičenec tudi plačilo civilne kazni, ki lahko po višini doseže do 200% nadomestila. Civilna kazen je torej izjema od pravila, uzakonjenega v 164. členu OZ.
ZDR člen 8, 8/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 89, 89/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Kolegij družbenikov je pregledoval poslovanje tožene stranke in odločil, da se spremeni oziroma skrajša obratovalni čas igralnega salona. Razlog za spremembo urnika je bil majhen obisk gostov v nočnem in jutranjem času. Tožena stranka je zato zmanjšala število potrebnih delavcev na delovnem mestu interni nadzornik inšpektor (za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi). Tožena stranka je s takšnim organizacijskim ukrepom reagirala na negativen trend poslovanja, zato je tak ukrep, tudi če je sprejet „za vnaprej“, utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.