SPZ člen 88, 89, 89/3, 91. ZNP člen 35, 35/4, 35/5, 146.
ustanovitev nujne poti – priključitev na komunalno omrežje – črna gradnja – višina nadomestila – stroški postopka
Upravni organ je predlagani način priključka vodovoda in kanalizacije na javno omrežje sprejel kot ustrezen in zakonit. To pa pomeni, da predlagatelja (kljub nedovoljeni gradnji, ki pa je v postopku legalizacije) izpolnjujeta pogoje za priklop v skladu z 91. členom SPZ.
odškodninska terjatev – zastaranje – nastanek škode - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode – začetek teka zastaralnega roka - razlastitev
Trajajoč položaj neuvedbe razlastitvenega postopka proti plačilu odškodnine ne odlaga trenutka začetka teka zastaralnega roka, ki je pri odškodninskih terjatvah po splošnih določbah odškodninskega prava vezan na vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje pooblastila odvetnici
Z izbrisom je pravna oseba prenehala in s tem na podlagi prvega odstavka 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi pooblastilo, ki ga je dolžnik dal pooblaščenki. Ta je tako 2. 4. 2013 vložila pritožbo brez pooblastila.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078800
ZNP člen 32, 36. ZIKS člen 145a. ZDen člen 16, 18. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 20, 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ustavitev postopka - splošne določbe ZNP - uporaba posebnih predpisov - ZIKS- ZDen - vrnitev v naravi - izjema od splošnega načela – izvzetje - dokazno breme - založitev predujma
Osnovni princip je, da se zaplenjeno premoženje vrne v last in posest v naravi, zato je treba odgovoriti na vprašanje, kdo dokazuje, da obstajajo ovire, da zaplenjenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi. Ker gre za izjemo od splošnega načela, da se vrača premoženje v naravi, mora zavezanec, ki bi sicer moral premoženje vrniti, to dokazati. To pomeni, da je v tem primeru dokazno breme, da obstajajo ovire iz 19. člena ZDen, na strani nasprotnih udeležencev oz. zavezancev za vrnitev. Zmotno je zato ravnanje sodišča, ko je naložilo plačilo predujma predlagateljici in ker ga ni plačala, štelo, da je predlog umaknila.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072082
OZ člen 635, 635/2, 640.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pravica do znižanja plačila – profesionalna skrbnost – stroški izvedenca – načelo uspeha
Tožena stranka je v postopku podala ugovor zaradi napak izvršenega posla in je v skladu z drugim odstavkom 635. člena OZ uveljavljala pravico do znižanja plačila. To plačilo se v skladu z že navedenim 640. členom OZ zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo imelo izvršeno delo z napako. Način, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je dejansko ugotavljalo stroške odprave napak, ne predstavlja znižanja plačila v skladu s 640. členom OZ, prav tako takšen način odprave napak po drugem odstavku 635. člena OZ ne pride v poštev.
CESTE IN CESTNI PROMET – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063843
ZJC člen 64, 64/4, 65, 71, 71/1. ZDARS člen 3č, 3č/1, 3č/3, 3č/4, 3č/4-15, 3č/7. OZ člen 133, 133/3.
delna zapora ceste – popolna zapora ceste - javno pooblastilo za izdajo dovoljenja – pasivna legitimacija - pravno priznana škoda - protipravnost – izgubljeni dobiček – splošno koristna dejavnost – škoda, ki presega običajne meje
Po 15. alineji četrtega odstavka 3.č člena ZDARS – UPB-1 je DARS-u podeljeno javno pooblastilo (med drugim tudi) za izdajo dovoljenja za delno ali popolno zaporo ceste. To pooblastilo izvršuje v svojem imenu in za račun države. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste torej DARS izdaja kot zastopnik Republike Slovenije.
Dovoljenja za delno ali popolno zaporo niso odločbe v upravnem postopku, ki bi jih bilo treba po ZUP vročati vsakomur, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - vzročna zveza - teorija adekvantne vzročnosti - tek
Tožnikov delodajalec ni krivdno odgovoren za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri teku, saj hiter, pa če tudi eksploziven tek, po normalnem teku stvari nima za posledico takšne poškodbe, kot jo je utrpel tožnik.
Pri lastni trasirani menici trasant pozove samega sebe, da plača remitentu ob dospelosti določeno vsoto denarja. Obvezna sestavina trasirane menice je namreč nalog trasanta trasatu, naj plača menico, medtem ko je za lastno menico značilno, da gre za obljubo, ne pa za nalog za plačilo. Pri lastni menici nalog za plačilo nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Iz navedenega izhaja, da lastna „trasirana“ menica ne vsebuje izdajateljeve nepogojne obljube plačila, temveč nalog trasanta samemu sebi (kot trasatu), naj plača menični znesek remitentu.
etažna lastnina – vznemirjanje lastninske pravice – posel, ki presega posle rednega upravljanja – soglasje etažnih lastnikov – vzpostavitev prejšnjega stanja – poslabšanje skupnih delov
Ni in ne more biti dvoma, da predstavlja izgradnja novih vrat v kotlovnico v nosilni steni zgradbe posel, ki presega posle rednega upravljanja večstanovanjske stavbe.
odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – nezazidano stavbno zemljišče - korist – nezmožnost razpolaganja
Po drugem odstavku 72. člena ZDen gre upravičencem odškodnina oziroma nadomestilo zgolj za nemožnost uporabe oziroma upravljanja podržavljenega premoženja in ne zaradi nemožnosti razpolaganja, zato nemožnost izročitve zemljišča oziroma stavbne pravice ne utemeljuje prisoje nadomestila po navedeni zakonski določbi.
ZDR člen 8, 8/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 89, 89/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Kolegij družbenikov je pregledoval poslovanje tožene stranke in odločil, da se spremeni oziroma skrajša obratovalni čas igralnega salona. Razlog za spremembo urnika je bil majhen obisk gostov v nočnem in jutranjem času. Tožena stranka je zato zmanjšala število potrebnih delavcev na delovnem mestu interni nadzornik inšpektor (za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi). Tožena stranka je s takšnim organizacijskim ukrepom reagirala na negativen trend poslovanja, zato je tak ukrep, tudi če je sprejet „za vnaprej“, utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odgovornost prevoznika v mednarodnem cestnem prevozu - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje ima prav, ko zaključi, da je tožena stranka dokazala zgolj, da je njen voznik zapeljal v desno izven cestišča na bankino, ki se je pod težo njegovega vozila vdrla, vozilo pa je nato zdrsnilo po brežini in se prevrnilo na bok. Ni dvoma, da bi se voznik tovornega vozila s polpriklopnikom in tovorom moral zavedati, da lahko s tako vožnjo povzroči škodljivo posledico, da se zaradi teže lahko bankina, ki ni namenjena vožnji, udre in se vozilo prevrne ter poškoduje tovor. Da je bil razlog za takšno ravnanje nasproti vozeče neznano vozilo pa tožena stranka res ni dokazala. Ker tožena stranka ni dokazala zatrjevanih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče z gotovostjo zaključiti, da je škoda posledica okoliščin, katerim se tožena stranka ni mogla izogniti, niti preprečiti njihovih posledic, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo in pri tem tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
zavarovanje pred odgovornostjo – odbitna franšiza – višina odškodnine
Zavarovalnica ni dolžna izplačati oškodovancu več, kot bi bila dolžna izplačati svojemu zavarovancu, če bi oškodovanec od njega uveljavljal odškodnino za povzročeno škodo. Višina zavarovalničine obveznosti je odvisna od zavarovalne pogodbe. Če je škoda večja od zavarovalne vsote, za katero jamči zavarovalnica, oškodovanec lahko zahteva presežek od povzročitelja. Enako velja za dogovorjeno odbitno franšizo.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev postopka - institut napotitve na pravdo - sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih zneskov
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine. Kadar gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve ne uporablja.
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo drugega odstavka 214. člena ZD, ne sodi določitev višine denarnih zneskov podedovanega premoženja.
odškodninska odgovornost voznika avtomobila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - merilo skrajne skrbnosti - otrok ob cesti - voznik v naselju - odškodnina zaradi smrti - soprispevek
Voznik v naselju mora računati z otroki vseh starosti in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti, ne glede na to, ali je obcestno zemljišče prazno in pregledno ali pa je zaradi ograj, grmovja nepregledno. Tako ni nepričakovano, da se bo otrok, ki še ni sposoben za samostojno udeležbo v prometu, brez nadzora staršev pojavil na cesti.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete
S trditvami o rubežu blaga prvega dolžnika - zalog v znesku 378.098,63 EUR dolžniki niso smiselno predlagali omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetnikom, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Prav imajo v pritožbi, da so (smiselno) predlagali omejitev dovoljene izvršbe, da se opravi samo na nekatera sredstva oziroma predmete, konkretno na zaloge prvega dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0074293
OZ člen 179, 197, 199. ZZZDR člen 133.
izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – neupravičena obogatitev – nujna gestija – poslovodstvo brez naročila – pasivna legitimacija – nepremoženjska škoda – strah za drugega – pravno priznana škoda
Tožnica prevzema del skrbi za ostarelo mater, kar je sicer toženčeva dolžnost po izročilno preužitkarski pogodbi. Ker za njegovo obveznost obstoji pravna podlaga (pogodba), ne more za isto obveznost odgovarjati tožnici po pravilih o neupravičeni obogatitvi.
Zahtevek za povrnitev stroškov njenega preživljanja ni utemeljen niti po pravilih o nujni gestiji iz 197. člena OZ, saj je toženčeva obveznost pogodbena in ne zakonita. V tej zadevi tudi ne gre za verzijo iz 133. člena ZZZDR, saj se citirana določba nanaša na preživninske zavezance iz ZZZDR, kar toženec ni.
Določba 179. člena ureja škodo lastnega izvora; strah za drugega zato ne predstavlja pravno priznane škode.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6. ZPP člen 208, 208/1. ZDR člen 182.
aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - pobotni ugovor
Toženi stranki, sta v spor vstopili namesto prvotne tožene stranke (delodajalca tožečih strank), zato sta pobotni ugovor lahko podali le v okviru terjatev, ki jih je imela prvotno tožena stranka, to je delodajalec do svojih delavcev. Po določbi 182. člena ZDR je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu dolžan to povrniti. Torej bi morala tožena stranka na podlagi te zakonske določbe v individualnem delovnem sporu dokazati obstoj odškodninske odgovornosti delavca, torej tožečih strank do tožene stranke.
Pobotni ugovor iz naslova uporabe službenega telefona za zasebne namene, ki sta ga podala toženca, je potrebno zavrniti. Toženca namreč nista dokazala, katere klice sta tožnika opravila v zasebne namene in katere v službene. Zgolj seštevek določenih zneskov brez dokazov, da so bili telefonski pogovori opravljeni v zasebne namene, ne zadostuje.