zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V odpovedi ni obrazložila odpovednega razloga tako, kot to določa 2. odstavek 87. člena ZDR-1. Zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0079837
ZJC člen 5. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 18.
vzdrževanje ceste – padec kamenja na cesto – opustitev dolžne skrbnosti – preprečljivost škodnega dogodka – varovalni pas
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu potrebne skrbnosti, ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - vzročna zveza - teorija adekvantne vzročnosti - tek
Tožnikov delodajalec ni krivdno odgovoren za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri teku, saj hiter, pa če tudi eksploziven tek, po normalnem teku stvari nima za posledico takšne poškodbe, kot jo je utrpel tožnik.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079810
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – protipravno ravnanje organa – odločanje davčnega organa – dolgotrajnost postopka - sistemsko pogojeni zaostanki
Za dolgotrajno odločanje davčnega organa v inšpekcijskem postopku tako na prvi kot na drugi stopnji so obstajali objektivni razlogi (sistemsko pogojeni zaostanki), ki so jim preprečevali, da bi o zadevi odločali hitreje. Organoma (oziroma tam zaposlenim osebam) zato ni mogoče očitati, da so delovali protipravno, kar bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost RS po določbi 26. člena URS.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – izločitvena pravica - cesija
Upnik je kot del trditvene podlage v prijavi terjatev zatrjeval, da naj bi glavni dolžnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, le temu nakazal znesek 40.851,00 EUR v skladu z cesijsko pogodbo. Hkrati je zatrjeval, da je upnik s cesijsko pogodbo z dne 29.3.2011 prevzeto terjatev do C., d. o. o., odstopil v zastavo svojemu zastavnemu upniku R., d. o. o., ki pa v sodnem postopku ni uspel izterjati terjatve zoper glavnega dolžnika. Hkrati je upnik zatrjeval, da je glavni dolžnik izvršil plačilo stečajnemu dolžniku neupravičeno. Na tako podani trditveni podlagi upnik ni uspel utemeljiti, da je po začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pridobil terjatev do dolžnika v smislu četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki naj bi se plačala iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upniku, v posledici česar bi bilo prijavo terjatve potrebno šteti za pravočasno.
varstvo lastninske pravice – tožba na izselitev – aktivna legitimacija – dogovor o uporabi nepremičnine – plačilo uporabnine – sodna poravnava
Tožnica in toženec sta sklenila sodno poravnavo, s katero sta uredila uporabo nepremičnine po razvezi zakonske zveze, toda ta nepremičnina ni ne v lasti ne v solasti ali skupni lasti pravdnih strank, zato tožnica z zahtevkom za izselitev toženca iz prostorov, ki naj bi jih po sodni poravnavi zasedala sama, ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6. ZPP člen 208, 208/1. ZDR člen 182.
aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - pobotni ugovor
Toženi stranki, sta v spor vstopili namesto prvotne tožene stranke (delodajalca tožečih strank), zato sta pobotni ugovor lahko podali le v okviru terjatev, ki jih je imela prvotno tožena stranka, to je delodajalec do svojih delavcev. Po določbi 182. člena ZDR je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu dolžan to povrniti. Torej bi morala tožena stranka na podlagi te zakonske določbe v individualnem delovnem sporu dokazati obstoj odškodninske odgovornosti delavca, torej tožečih strank do tožene stranke.
Pobotni ugovor iz naslova uporabe službenega telefona za zasebne namene, ki sta ga podala toženca, je potrebno zavrniti. Toženca namreč nista dokazala, katere klice sta tožnika opravila v zasebne namene in katere v službene. Zgolj seštevek določenih zneskov brez dokazov, da so bili telefonski pogovori opravljeni v zasebne namene, ne zadostuje.
zavarovalna pogodba - trajanje zavarovanja - sklenitev zavarovalne pogodbe za nedoločen čas - odstop od pogodbe - plačevanje zavarovalne premije
V zavarovalni pogodbi opredeljen čas trajanja zavarovanja z izrazom „permanentno“ pomeni, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.Po avtomatizmu pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije, velja le pogoj, da je nasprotna stranka o odstopu od pogodbe obveščena najmanj tri mesece pred zapadlostjo naslednje premije.
Ker se overitev podpisa prodajalca na pogodbi o nepremičninah opravi le zaradi izvedbe v zemljiški knjigi, overitev za samo veljavnost pogodbe ni predpisana. Posledično očitana pomanjkljivost overitve podpisa prodajalca, ki se nanaša na popolnost razpolagalnega pravnega posla, ne predstavlja razloga ničnosti zavezovalnega pravnega posla.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078769
ZPP člen 7, 214, 337, 337/1. ZASP člen 147, 147/1.
trditvena podlaga - plačilo nadomestila - uporabnik avtorskih del - priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del - pritožbena novota - kolektivno upravljanje avtorskih pravic
Navajanja, da tožnica konkretnemu avtorju do sedaj ni izplačala ničesar, presegajo (trditvene) okvire te pravde, katere predmet ni presoja razmerij med avtorji in tožečo stranko, ampak med slednjo in (nepooblaščenimi) uporabniki avtorskih del (konkretno tožencem).
odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – nezazidano stavbno zemljišče - korist – nezmožnost razpolaganja
Po drugem odstavku 72. člena ZDen gre upravičencem odškodnina oziroma nadomestilo zgolj za nemožnost uporabe oziroma upravljanja podržavljenega premoženja in ne zaradi nemožnosti razpolaganja, zato nemožnost izročitve zemljišča oziroma stavbne pravice ne utemeljuje prisoje nadomestila po navedeni zakonski določbi.
zapuščinski postopek – načelo inkvizitornosti - prekluzija
Pravočasnost predlaganega dokaza je treba vrednotiti glede na specifično razmerje med obveznostjo sodišča in strank v zapuščinskem postopku. Obveznost dedinje na pribavo ustreznih listin je nastopila šele tedaj, ko je zatajila obveznost sodišča, ki s pomočjo sodnega izvedenca ni pridobilo pravilnih podatkov o stanju zemljišč v času daritve. Oporočna dedinja zato v tem smislu ni prekludirana za predložitev nasprotnega dokaza.
ZOR člen 919, 942. ZPP člen 12, 78, 78/1. ZZZDR člen 192, 192/1.
delno odvzeta poslovna sposobnost - izguba pravdne sposobnosti - postavitev skrbnika - zastopanje v pravdi - odobritev procesnih dejanj - dnevna odškodnina - pogodba o sklenjenem življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - dva škodna dogodka
Če je toženka iz drugega škodnega dogodka izplačala dnevno odškodnino za 120 dni (čeprav bi bil po ugotovitvah izvedenca tožnik upravičen le do dnevne odškodnine za 30 dni), gre za napačno oceno toženke same, ki gre v njeno breme in na pravilnost odločitve v zvezi s dnevno odškodnino iz prvega škodnega dogodka, ne vpliva.
napačna oznaka stranke – vročitev – zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - neobstoječa stranka
Drži sicer, da po ustaljeni sodni praksi napaka v imenu stranke nima vselej za posledico kršitev postopka, vendar pa to velja le, če niti za sodišče, predvsem pa za samo stranko, ki je napačno poimenovana, ni sporno, kdo je dejansko stranka v postopku. Pomembno je zato ne le, kako je opredelitev stranke razumelo sodišče, ampak tudi, kako je to razumela sama tožena stranka.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.
SPZ člen 88, 89, 89/3, 91. ZNP člen 35, 35/4, 35/5, 146.
ustanovitev nujne poti – priključitev na komunalno omrežje – črna gradnja – višina nadomestila – stroški postopka
Upravni organ je predlagani način priključka vodovoda in kanalizacije na javno omrežje sprejel kot ustrezen in zakonit. To pa pomeni, da predlagatelja (kljub nedovoljeni gradnji, ki pa je v postopku legalizacije) izpolnjujeta pogoje za priklop v skladu z 91. členom SPZ.
ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063041
OZ člen 101, 101/1, 299, 299/1. ZPP člen 488. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
zapisnik o končnem obračunu del - gradbene uzance - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - izvedba glavne obravnave - izvensodna poravnava
Vzajemni obveznosti pravdnih strank, po katerih je bila tožeča stranka dolžna predložiti ustrezno zavarovanje v obliki menice, tožena stranka pa plačati vtoževani znesek, izhajata iz zapisnika o končnem obračunu, ki predstavlja zunajsodno poravnavo med strankama, kar izhaja tudi iz 119. uzance PGU, za uporabo katerih sta se pogodbeni stranki dogovorili že v pogodbi.
odgovornost za nastalo nesrečo - vzrok za kritično situacijo - sprožilni element - ravnanje zavarovanca toženke - vzročna zveza - delež odgovornosti za nezgodo
Voznik motorja je v 80 % soodgovoren za nastalo škodo ob trčenju z avtomobilom, saj je vozil s tako prekoračeno hitrostjo, da vozila ni mogel varno ustaviti pred oviro (avtomobilom, ki se je nahajal delno na njegovem pasu). Sprožilni element prometne nesreče pa je bila vožnja avtomobilista, ki je s hitrostjo 30 km/h ob zaviranju desno zaradi lažjega manevriranja najprej delno prečkal sredinsko črto, pri čemer zaradi konfiguracije terena nasproti vozečega motorista ni mogel zaznati.