ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje, določeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z zdraviliškim zdravljenjem pa se pričakuje izboljšanje zdravstvenega stanja tožnice za daljši čas. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na odobritev 14-dnevnega stacionarnega zdravljenja v naravnem zdravilišču utemeljen.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/1-7, 60, 60/2, 66, 66/2.
invalidnost III. kategorije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opravljanje kmetijske dejavnosti
Morebitna nepravilna ocena specialista medicine dela, prometa in športa o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela ali poklica, zavarovancu ne more biti v škodo. Ker iz zdravniškega spričevala določno izhaja, da tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo na kmetiji, bi bilo potrebno ugotoviti in oceniti ali, ter v kakšnem obsegu je prišlo do zmanjšanja zmožnosti od vključitve v zavarovanje na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti. Šele ob takšnem materialnopravnem izhodišču bi bilo mogoče v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotoviti dejstvo invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - neizkoriščen letni dopust - odškodnina
Po 6. odstavku 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ki jo tožnica izpodbija v tem sporu) je nastal že v času, ko je tožena stranka iz istega razloga prekinila tožnici pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za določen čas (predčasno), zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz istega razloga, podana po poteku šestih mesecev od nastanka utemeljenega razloga, prepozna.
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust le, če mu je delovno razmerje dejansko prenehalo. Ker pa je bila na podlagi sodne odločbe za čas, ko tožnica ni delala, tožnici priznano delovno razmerje z vsemi pravicami, je torej šteti, da ji delovno razmerje takrat ni prenehalo, zaradi česar tudi ni upravičena do nadomestila za neizrabljen letni dopust. Nadomestila za neizrabljen letni dopust se delavcu priznava le v situacijah, ko iz razlogov na strani delodajalca, delavec dejansko dela in ne more izrabiti dopusta ali ko ne more izrabiti dopusta, ker je ves čas referenčnega obdobja dopusta zaradi nekega utemeljenega objektivnega razloga na njegovi strani (npr. bolniškega staleža, porodniškega dopusta itd.) ni mogel izkoristiti. Ker v konkretnem primeru nobena od zgornjih situacij ni podana, tožnici vtoževanega nadomestila ni mogoče priznati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81, 82, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna sposobnost
V obravnavanem individualnem delovnem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti tožeče stranke. Pravdno sposobna je le stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna in lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 77. člena ZPP). Tožnici je bila s sklepom okrajnega sodišča v nepravdni zadevi poslovna sposobnost delno odvzeta za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Na obstoj procesne sposobnosti stranke, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Podane so torej okoliščine, ki kažejo na to, da tožeča stranka v obravnavanem postopku ni imela procesne sposobnosti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja.
ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 355. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 29, 29/1, 75, 204, 204/3.
obstoj delovnega razmerja - zamudna sodba - sklepčnost - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - sodno varstvo - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče tožnika ne bi pozvalo na odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak bi takoj izdalo zavrnilo zamudno sodbo, bi le-ta bila izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar bi predstavljalo bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzoru delodajalca), razen izjemoma ni odločilna volja za sklenitev enega ali drugega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni, da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu. Kriteriji za razlikovanje, ali gre za podjemno ali delovno razmerje morajo biti čimbolj objektivni.
Glede na izpovedi prič je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da tožnik pri toženi stranki ni opravljal dela po navodilih tožene stranke, in da tožnik ni bil vključen v organiziran delovni proces ter da ni opravljal delo dispečerja oziroma telefonista operaterja osebno ter nepretrgano po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Navedeno bi sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, če bi ugotovilo, kako je bil organiziran delovni proces pri toženi stranki tako glede vodenja evidence delovnega časa, kot tudi razporeditve dela pri toženi stranki in predvsem, kdo je opravljal delo ponoči, glede na to, da so skoraj vse priče izpovedale, da so delo opravljale izključno podnevi.
Tožnik je v tožbi navajal, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tožene stranke o njegovi začasni premestitvi nepopolna, vendar ni zatrjeval, da za začasno premestitev ni bilo utemeljenih razlogov. Tožnik je bil napoten na drugo delo zaradi izvajanja nalog zunanjega varovanja objektov, kar je v skladu s 7. točko 1. odstavka 3. člena ZPol, po kateri so naloge policije tudi varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev. Ker tožnik ni zatrjeval, da je premestitev neutemeljena, izpodbijana odločba ni nezakonita zgolj zato, ker potreba po tožnikovi premestitvi ni podrobneje utemeljena.
stvarna pristojnost - nepremoženjska škoda - nezgoda pri delu - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba
Tožnik s tožbo vtožuje plačilo gmotne in negmotne škode, ki naj bi jo utrpel v delovni nezgodi pri toženi stranki. Tožnik dela pri toženi stranki ni opravljal na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi pogodbe civilnega prava, v delovnem razmerju pa je bil pri drugi družbi. Zato je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
začasna odredba – verjetnost nastanka terjatve – nastanek odškodninske terjatve – predlog za odlog izvršbe – izredno pravno sredstvo – revizija – zavarovanje pred nenadomestljivo škodo – pogoj nujnosti
Primere, ko je zoper odločbo, na podlagi katere je dovoljena izvršba, vloženo izredno pravno sredstvo, obravnava določilo prve točke 71. člena ZIZ-a. Ker ima torej tožena stranka možnost predlagati odlog izvršbe, je to primarno sredstvo za varstvo njenega potencialnega pravnega položaja, pred predlogom za zavarovanje terjatve. Šele če tožena stranka (dolžnica v izvršilnem postopku) s predlogom za odlog izvršbe ne bi uspela, lahko v nadaljevanju uveljavlja zavarovanje z začasno odredbo.
dopolnilna sodba - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, je upravičena oseba, ki je v delovnem razmerju. Tožnik, ki ni več v delovnem razmerju in je starostno upokojen, do tega ni upravičen. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je zaradi posledic bolezni začasno nezmožen za delo, utemeljen do datuma, ko se je tožnik starostno upokojil.
plačilo razlike plače - vzorčni postopek - sodnik – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.
Ker je direktor tako obvladujoče kot podrejene pravne osebe odpisal terjatev do obvladujoče družbe, je s tem izpolnil znake za spregled pravne osebnosti po četrti alineji 8. člena ZGD-1.
plačilo razlike plače - plača - elementi delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - nadurno delo - odpravnina
Delavec, ki uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, mora v primeru, če mu delodajalec delovnega razmerja v spornem obdobju ne priznava, zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja v prekluzivnih rokih iz ZDR, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja - te so namreč vezane na obstoj delovnega razmerja. Ker med tožnico in toženo stranko za vtoževani čas ni ugotovljeno delovno razmerje, tožnici za ta čas ne pripada plača iz naslova delovnega razmerja.
Tožnica je uveljavljala razliko pri nadomestilu plače za sporno obdobje iz razloga, ker ji tožena stranka ni izplačevala plače v višini, dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi, zato je bilo nadomestilo za čas bolniškega staleža nižje. Tožnici je zaradi ravnanja tožene stranke nastala škoda. Zaradi neplačevanje plače v dogovorjeni višini je bila tožnica prikrajšana tudi pri nadomestilu plače zaradi starševskega dopusta. Iz pritožbenih navedb torej izhaja, da tožnica vtožuje izplačilo škode, ki ji je nastala zaradi ravnanja tožene stranke. Tudi v tem delu so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 318. členu ZPP (t.j., da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za tožbeni zahtevek, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi). Zato je tožničin zahtevek, ki se nanaša na plačilo prikrajšanja pri nadomestilu plače in nadomestilu zaradi starševskega dopusta, utemeljen.
Upnik s predhodno odredbo pridobi zgolj pogojno zastavno pravico, in sicer pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko postalo gotovo, da tožeča stranka pogoja za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnila, je s tem uresničen razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Takšna pogojna zastavna pravica je zato z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko prenehala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077054
OZ člen 329, 587, 288. ZPP člen 454, 454/2.
najemna pogodba - lastništvo prostorov - kršitev pogodbe - odpoved pogodbe - razlaga pogodbenih določil - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - zahteva stranke
Za veljavnost najemne pogodbe ni nujno, da je najemodajalec lastnik stvari (lahko jo poseduje na kakšni drugi pravni podlagi). Važno je, da lahko s stvarjo (nepremičnino) razpolaga in jo izroči v rabo.
invalidnost I. kategorije - popolna izguba delovne zmožnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pisnem izvedenskem mnenju, niti v izpovedi izvedenca na glavni obravnavi, prvostopenjsko sodišče ni imelo dovolj objektivizirane podlage za zaključek, da je pri stranski intervenientki podana popolna izguba delovne zmožnosti. Izvedensko mnenje ne ustreza zahtevam izvedeništva, na podlagi katerega bi bilo mogoče brez dvoma pri stranski intervenientki ugotoviti popolno nezmožost za organizirano pridobitno delo. Zato ga sodišče prve stopnje brez dodatnega razčiščevanja ne bi smelo uporabiti oz. zgolj na njegovi podlagi ugoditi tožbenemu zahtevku, da se stransko intervenientko razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prenehal pravni interes za pravdo
Predhodna odredba (ki v predmetni zadevi niti še ni pravnomočna) pomeni zgolj pogojno pridobitev ločitvene pravice. Tožeči stranki je s priznanjem terjatve v stečajnem postopku prenehal pravni interes za vodenje te pravde, saj izvršilni naslov za svojo terjatev že ima. Prav predmetna situacija dodatno kaže na to, da s predhodno odredbo upnik ne pridobi nepogojne ločitvene pravice, saj ni mogoče nadaljevati te pravde zgolj zato, da se ohrani ločitvena pravica. Pravdni postopek se izčrpa v odločitvi o terjatvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080811
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 58.
protispisnost – materialno procesno vodstvo – teorija o realizaciji – pisna oblika – resničnost navedb – listinski dokazi – stroški vzdrževanja – podjemna pogodba
Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument.
Listinski dokazi so namenjeni preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče.