Tožnik ne opravlja dela novinarja specialista in bi tožena stranka morala tožniku ponuditi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje drugega dela (verjetno novinarja urednika), ni pa tožnik opravljal del urednika oddaj, ker dejansko ne opravlja vseh nalog tega delovnega mesta, zlasti ne urejanja programskih pasov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna dati v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077038
OZ člen 65, 65/4, 312, 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 25, 25/2. ZPP člen 181, 181/3, 189, 189/3.
vmesni ugotovitveni zahtevek - litispendenca - ugotovitev obstoja terjatve - pobotni ugovor - pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine - pravica do provizije - predpogodba - ara
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek razširila tako, da je uveljavljala kot vmesni ugotovitveni zahtevek ugotovitev, da tožena stranka nima iz naslova posredovanja pri prodaji nepremičnine z dne 10. 12. 2007 nasproti tožeči stranki nobene terjatve. Tako postavljeni zahtevek tožeče stranke ne predstavlja vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ampak kvečjemu kot zahtevek ugotovitev neobstoja terjatve, ki jo tožena stranka uveljavlja v okviru pobotnega ugovora v tem postopku. Takšen zahtevek predstavlja zahtevo tožeče stranke za odločanje o isti stvari, ki je že predmet odločanja v tem postopku, zato takšno kopičenje zahtevkov predstavlja litispendenco, ki je nedopustna.
Tudi če bi bila ob dogovorjenem predmetu pogodbe posredovanja pri prodaji nepremičnine res dogovorjena pravica tožene stranke do plačila provizije že ob sklenitvi predpogodbe, pa bi to predstavljalo zaobid kogentne določbe drugega odstavka 25. člena ZNPosr.
Dejstvo, da sta tožeča stranka in potencialni kupec določilo o ari vnesla v predpogodbo, še ne spreminja narave samega posla kot predpogodbe. Umestitve določila o ari v predpogodbo zato ni mogoče razumeti drugače kot način utrditve obveznosti, ki izhaja iz predpogodbe, to je sklenitve same glavne pogodbe.
Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Po določbi 5. odstavka 108. člena ZPP namreč sodišče vlogo oziroma tožbo zavrže, če vložnik vloge v postavljenem roku ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo.
Upoštevaje tožničino premoženje in prihranke otrok je bil presežen cenzus za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči, ki ga je v spornem obdobju določal 23. člen ZSV. Zato tožbeni zahtevek, da se za tožnico in mladoletna otroka prizna pravica do denarne socialne pomoči, ni utemeljen.
ZDR člen 42, 109, 109/1, 109/1-1, 126. OZ člen 311, 311/1.
obveznost plačila - plačilo za delo - plača - odpoved pravici - odpravnina - regres za letni dopust - dospelost terjatve
Tožnik je podpisal izjavo, da se odpoveduje pravici do regresa za letni dopust in odpravnini, ker mu toženec plačuje štirikrat letno potovanje domov in osnovne življenjske potrebščine ter skrbi za njegov višji življenjski standard pri delu na terenu. Ker tožnikova terjatev za plačilo odpravnine na dan, ko je tožnik podpisal izjavo, še ni zapadla, temveč je zapadla šele ob prenehanju delovnega razmerja, izjava o odpovedi na njegovo pravico do plačila odpravnine nima učinka. Toženka stroškov iz izjave v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni niti zatrjevala in ne izkazala, temveč je uveljavljala plačila stanarine in tekočih stroškov stanovanja, kar pa ni predmet izjave tožnika. Zaradi tega je toženec dolžan tožniku plačati tudi regresa za letni dopust za sporni leti.
Ker je direktor tako obvladujoče kot podrejene pravne osebe odpisal terjatev do obvladujoče družbe, je s tem izpolnil znake za spregled pravne osebnosti po četrti alineji 8. člena ZGD-1.
invalidnost I. kategorije - popolna izguba delovne zmožnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pisnem izvedenskem mnenju, niti v izpovedi izvedenca na glavni obravnavi, prvostopenjsko sodišče ni imelo dovolj objektivizirane podlage za zaključek, da je pri stranski intervenientki podana popolna izguba delovne zmožnosti. Izvedensko mnenje ne ustreza zahtevam izvedeništva, na podlagi katerega bi bilo mogoče brez dvoma pri stranski intervenientki ugotoviti popolno nezmožost za organizirano pridobitno delo. Zato ga sodišče prve stopnje brez dodatnega razčiščevanja ne bi smelo uporabiti oz. zgolj na njegovi podlagi ugoditi tožbenemu zahtevku, da se stransko intervenientko razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
plača - plačilo za delo - dogovor - sporazum - izvedensko mnenje - bruto - neto
Izračun tožnikovega prikrajšanja pri plači sodišča prve stopnje ni jasen oziroma obrazložen, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je uporabilo le del podatkov iz izvedenskega mnenja in na tej podlagi samo izračunavalo prikrajšanje tožnika. Tak pristop je neustrezen. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvedenkin izračun ni pravilen in ga je potrebno dopolniti, bi moralo pozvati izvedenko, da izdela novi izračun prikrajšanja.
Tožbeni zahtevek je lahko postavljen le v bruto znesku, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega je nepravilno, če sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki plačilo oziroma obračun davkov in prispevkov, upoštevajoč prisojene neto zneske plače. Tožnika bi bilo zato potrebno pozvati, da poda ustrezen tožbeni zahtevek v bruto zneskih, in toženi stranki naložiti obračun bruto vrednosti nadur ter izplačilo neto zneskov, katerih višina bo znana šele po odvodu davka.
Delavec se pravicam, ki mu gredo po zakonu ali kolektivni pogodbi, ne more veljavno odpovedati, kar ne velja le glede višine glavne terjatve, ampak tudi glede stranskih terjatev. Tako pravica do regresa kot rok plačila sta določena v določbi 131. členu ZDR. Zato niso dopustni drugačni dogovori niti glede roka zapadlosti niti glede stranskih terjatev, ker se delavec pravicam, ki so določene v zakonu kot minimalne, ne more odpovedati. Zato je sporazum o plačilu regresa z drugačnim rokom zapadlosti, kot je določen v zakonu, v nasprotju s prisilnim predpisom (135. členom ZDR) in kot tak ničen.
Od zakonskih zamudnih obresti, ki jih je delodajalec dolžan plačati delavcu zaradi zamude pri izplačilu terjatev iz delovnega razmerja, se ne plačuje dohodnina, kar izhaja iz ZDoh-2, zlasti iz določb 35., 36. in 37. člena tega zakona. Zakonskih zamudnih obresti od prepozno izplačanega regresa (za razliko od regresa za letni dopust, ki je vključen v dohodek iz delovnega razmerja – 37. člen ZDoh-2) ni mogoče šteti za dohodek iz zaposlitve oz. za dohodek iz delovnega razmerja, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve od katerega se plačuje dohodnina. Zato tožena stranka od obresti ni dolžna plačati za tožnika akontacijo dohodnine.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje, določeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z zdraviliškim zdravljenjem pa se pričakuje izboljšanje zdravstvenega stanja tožnice za daljši čas. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na odobritev 14-dnevnega stacionarnega zdravljenja v naravnem zdravilišču utemeljen.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – obročno plačilo premoženjske koristi
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je plačilo celotnega zneska premoženjske koristi naložilo obtoženemu. Le če bi bil znan sostorilec in če bi bilo znano, kolikšen del od pridobljene premoženjske koristi s kaznivim dejanjem si je pridobil sam, bi bilo mogoče vsakemu od njiju naložiti sorazmeren del plačila premoženjske koristi.
zavrženje tožbe - zdraviliško zdravljenje - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - procesna predpostavka
Tožnica je vložila tožbo po preteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta (72. člen ZDSS-1), kar je prepozno. Zato je potrebno njeno tožbo zavreči (274. člen ZPP).
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odobritev retrogradnega staleža - bolniški stalež za nazaj - začasna nezmožnost za delo za nazaj - imenovani zdravnik
Glede na to, da razlogi za odločanje o začasni nezmožnosti za delo za nazaj ne obstajajo, je potrebno upoštevati, da lahko imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija začasno nezmožnost za delo oceni največ za 3 dni nazaj od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri osebnem zdravniku.
Časovni okvir, ki omejuje osebnega zdravnika pri ugotavljanju začasne nezmožnosti po 244. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni vezan na datum predhodne ugotovitve imenovanega zdravnika, od kdaj je zavarovanec zmožen za delo (oziroma začasna zadržanost ni več utemeljena), temveč na datum izdaje zadnjega sklepa tega zdravnika, pa še to le v povezavi z nenadnim in nepričakovanim poslabšanjem zdravstvenega stanja.
ZPP v prvem odstavku 241. člena določa, da sme sodišče, če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, odredi, da se privede s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300,00 EUR. Prisilno privedbo kot primarno sankcijo in (poleg nje) denarno kazen kot sekundarno sankcijo je dopustno izreči le pod dvema pogojema: da je bila priča v redu povabljena in da svojega izostanka ni opravičila. Po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokaza ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva, opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek oziroma za preložitev naroka.
Da se sodišče lahko prepriča, ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko predsednica senata v skladu z določilom prvega odstavka 241. člena ZPP prepričala, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv. Le navedba priče, da je v času razpisane pravdne zadeve v tujini, je nedvomno premalo, da bi se predsednica senata lahko prepričala v opravičljivost njenega izostanka, zato bi jo morala pozvati, da za to predloži ustrezne dokaze.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - ustrezna zaposlitev
Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med ostale zaposlene pri delodajalcu, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal delavec na ukinjenem delovnem mestu.
Pri toženi stranki je prišlo do spremembe organizacije dela tako, da je del nalog ukinjenega delovnega mesta referenta v računovodstvu, ki ga je zasedala tožnica, prevzela vodja oddelka za računovodstvo, del nalog je prevzela vodja financ, del nalog pa referentka v knjigovodstvu. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kakor je določen v 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Ta namreč določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog).
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 441, 442. ZPUOOD člen 18.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 7. poglavju ZFPPIPP) imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Gre za zakonsko določilo, ki ureja singularno pravno nasledstvo glede prehoda obveznosti z izbrisane pravne osebe na aktivnega družbenika te pravne osebe, zato se ni mogoče pridružiti pritožbeni kritiki, da omenjena določba določa zgolj možnost začetka pregona za neko domnevno odgovornost, ki mora biti dokazana.
ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/1. ZFPPIPP člen 442. ZGD-1 člen 100. ZPUOOD člen 18.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbeniki – družba z neomejeno odgovornostjo – osebno odgovoren družbenik
V primeru uporaba pravne podlage iz 100. člena ZGD-1, po kateri so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni tudi vsi družbeniki te pravne osebe, in sicer z vsem svojim premoženjem, ne gre za pravno nasledstvo v tekoči izvršbi po četrtem odstavku 24. člena ZIZ, temveč lahko izvršilno sodišče na upnikov predlog dovoli novo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika (prvi odstavek 25. člena ZIZ).
Tožnik je tožbo vložil zoper obvestilo toženca. Ob vložitvi tožbe je toženec o sporni starostni pokojnini odločil šele z ugotovitveno prvostopenjsko odločbo. Tožnik je sicer zoper to odločbo vložil pritožbo, vendar o tej pritožbi toženec še ni odločil in izdal drugostopenjske odločbe, niti tožnik izdaje drugostopne odločbe ni zahteval z novo zahtevo vloženo pri tožencu. Zato za vložitev tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke. Glede na 63. člen ter 72. člen ZDSS-1, se namreč tožba lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta ali če pristojni organ tudi na novo zahtevo ne izda drugostopne odločbe v nadaljnjih 7 dneh (molk organa). Zato je potrebno tožnikovo tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 kot preuranjeno zavreči.