Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - ponovna odmera - sporazum z Bosno - mednarodni sporazum - tuj nosilec zavarovanja
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BIH kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Nemčiji kot tretji državi priznal tožniku pravico do starostne pokojnine v Republiki Nemčiji na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Nemčijo in Bosno in Hercegovino, so podani pogoji v smislu določbe tretjega odstavka 36. člena Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BBHSZ), zaradi katerih po uveljavitvi BBHSZ tožnik ni bil upravičen do odmere sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji. Zato niso podani pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma niso podani pogoji za preračun pokojnine, priznane s strani nosilca zavarovanja v BIH po 37. členu BBHSZ.
ZPP v prvem odstavku 241. člena določa, da sme sodišče, če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, odredi, da se privede s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300,00 EUR. Prisilno privedbo kot primarno sankcijo in (poleg nje) denarno kazen kot sekundarno sankcijo je dopustno izreči le pod dvema pogojema: da je bila priča v redu povabljena in da svojega izostanka ni opravičila. Po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokaza ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva, opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek oziroma za preložitev naroka.
Da se sodišče lahko prepriča, ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko predsednica senata v skladu z določilom prvega odstavka 241. člena ZPP prepričala, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv. Le navedba priče, da je v času razpisane pravdne zadeve v tujini, je nedvomno premalo, da bi se predsednica senata lahko prepričala v opravičljivost njenega izostanka, zato bi jo morala pozvati, da za to predloži ustrezne dokaze.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas naveden začasno povečan obseg dela zaradi dobav premoga. Ni nujno, da bi morala tožena stranka zaradi izredne dobave premoga uvesti novo izmeno ali povečati število zaposlenih pri posameznih opravilih na sicer samostojnem delovnem mestu delavca za transport premoga, saj organizacijske rešitve v primeru povečanega obsega dela ostajajo v sferi delodajalca. V tem sporu je treba ugotoviti le, ali je šlo zaradi izredne dobave premoga za začasno potrebo po povečanem obsegu dela, ki je bilo predvideno že v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi.
plačilo razlike plače - plača - elementi delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - nadurno delo - odpravnina
Delavec, ki uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, mora v primeru, če mu delodajalec delovnega razmerja v spornem obdobju ne priznava, zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja v prekluzivnih rokih iz ZDR, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja - te so namreč vezane na obstoj delovnega razmerja. Ker med tožnico in toženo stranko za vtoževani čas ni ugotovljeno delovno razmerje, tožnici za ta čas ne pripada plača iz naslova delovnega razmerja.
Ob dejstvu, da plače iz ponovnega zavarovanja po reaktivaciji ne vplivajo na višino pokojninske osnove, saj je glede na mehanografsko obdelavo še vedno najugodnejša pokojninska osnova na podlagi plač iz obdobja pred reaktivacijo, je starostna pokojnina z izpodbijanim drugostopenjskim upravnim aktom zakonito priznana v določenem mesečnem znesku.
Tožnik je tožbo vložil zoper obvestilo toženca. Ob vložitvi tožbe je toženec o sporni starostni pokojnini odločil šele z ugotovitveno prvostopenjsko odločbo. Tožnik je sicer zoper to odločbo vložil pritožbo, vendar o tej pritožbi toženec še ni odločil in izdal drugostopenjske odločbe, niti tožnik izdaje drugostopne odločbe ni zahteval z novo zahtevo vloženo pri tožencu. Zato za vložitev tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke. Glede na 63. člen ter 72. člen ZDSS-1, se namreč tožba lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta ali če pristojni organ tudi na novo zahtevo ne izda drugostopne odločbe v nadaljnjih 7 dneh (molk organa). Zato je potrebno tožnikovo tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 kot preuranjeno zavreči.
nagrada za uspešnost - bonus - plačilo za delo - plača - plačilo za poslovno uspešnost - odpoved pravici
Temelj za izplačilo vtoževanega bonusa oziroma nagrade za uspešnost sta pogodba o zaposlitvi ter aneks, iz katerih izhaja višina bonusa (ki je določena v aktu o nagrajevanju managementa) ter rok za izplačilo. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, in sicer ne glede na to, da o izplačilu bonusa med strankama ni bilo sklenjenega ustnega dogovora.
V delovnem razmerju je delavec šibkejša stranka, ki je na ekonomsko odvisni strani, zato mora biti odpoved določeni pravici nedvoumno in jasno izražena. V sporazumu gre za splošni zapis, da delavec iz naslova delovnega razmerja nima nobenih zahtevkov in da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti in da ni odprtih zadev med strankama, iz katerega ne izhaja jasna in nedvomna odpoved pravici do plačila iz naslova delovne uspešnosti. Ne nazadnje pa se delavec plačilu za delovno oziroma poslovno uspešnost, ki je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, niti ne more odpovedati, saj gre skladno z 2. odstavkom 126. člena ZDR za sestavni del plače, od katerega se plačujejo tudi prispevki za socialno varnost. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-63/03 zavzelo stališče, da se delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. V navedeni zadevi je sicer odločalo o odpravnini, vendar je za predmetni spor bistveno stališče, da se delavec ne more odpovedati zakonsko zagotovljenim pravicam. Odpoved tej pravici bi bila tudi v nasprotju z namenom in smislom delovnega prava.
plačilo razlike v odpravnini - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pretrganje - prijava na zavodu za zaposlovanje
Prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne pomeni pretrganje delovnopravne kontinuitete v smislu delovne dobe pri toženki, saj se je toženka s svojo vlogo za odobritev sredstev za ohranitev delovnih mest zavezala, da bo zaposlila 174 delavcev s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Ta sredstva je tožena stranka pridobila na osnovni določil takrat veljavnega ZZZPB. Začasna prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne preprečuje upoštevanje skupne delovne dobe pri delodajalcu, saj je tožnik nadaljeval z delom pri toženi stranki in je to obravnavati, kot da tožnik ni spremenil zaposlitve. Sicer pa iz določbe 3. odstavka 109. člena ZDR tudi ne izhaja, da se upošteva le neprekinjena delovna doba, dosežena pri pravnih prednikih delodajalca. Tretji odstavek 109. člena ZDR določa le, da se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V odpovedi ni obrazložila odpovednega razloga tako, kot to določa 2. odstavek 87. člena ZDR-1. Zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo.
Ker je direktor tako obvladujoče kot podrejene pravne osebe odpisal terjatev do obvladujoče družbe, je s tem izpolnil znake za spregled pravne osebnosti po četrti alineji 8. člena ZGD-1.
Tožnik ne opravlja dela novinarja specialista in bi tožena stranka morala tožniku ponuditi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje drugega dela (verjetno novinarja urednika), ni pa tožnik opravljal del urednika oddaj, ker dejansko ne opravlja vseh nalog tega delovnega mesta, zlasti ne urejanja programskih pasov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna dati v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj, ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnici je očitala, da je pri pripravi delovnega naloga za stranko napačno prenesla podatke iz nemške verzije naloga v slovensko, zaradi česar naj bi prišlo do napačne razdelitve strani in posledično napačnega tiska več tisoč izvodov prospektov. Prospekti so bili zagotovljeni in dobavljeni stranki, ki je po skrbniku delodajalca obvestila o tej hudi napaki in neuporabnosti izdelka, zaradi česar je toženi stranki nastala škoda. Tožnica je storila očitano kršitev. S svojim ravnanjem je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je tožena stranka tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožniku (detaširanemu delavcu) se za čas, ko je bil napoten na delo v tujino, pri izračunu pokojninske osnove lahko upošteva le tista višina plače, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pa pomeni, da v spornem primeru pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati plač, ki jih je tožnik prejel v tujini.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 132, 168. ZPP člen 339, 339/2.
razlaga pogodbenih določil – jasna določila – sporna določila – upravičenost za zastopanje – pooblastilo – vmesna sodba – odškodnina za navadno škodo – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga
Ker mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze (ki morajo biti tudi potrebni), pomeni nedopustna zavrnitev dokaznega predloga po oceni pritožbenega sodišča tudi kršitev pravice do izjave stranke v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila denarna sredstva, ki jih je prejela kot štipendijo v spornem študijskem letu, če šolanje ne bo uspešno zaključila in predložila dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.
invalidnina - telesna okvara - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka
Tožnica je vložila tožbo po preteku 30 dni od vročitve izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, kar je prepozno, zato je potrebno njeno tožbo zavreči.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada zelo zahtevno izvedensko mnenje
Za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja (bodisi navzgor ali navzdol) je potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za proučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V konkretnem primeru izvedenci niso izkazali nobene od teh okoliščin, zato niso upravičeni do nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja.
invalidnost I. kategorije - popolna izguba delovne zmožnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pisnem izvedenskem mnenju, niti v izpovedi izvedenca na glavni obravnavi, prvostopenjsko sodišče ni imelo dovolj objektivizirane podlage za zaključek, da je pri stranski intervenientki podana popolna izguba delovne zmožnosti. Izvedensko mnenje ne ustreza zahtevam izvedeništva, na podlagi katerega bi bilo mogoče brez dvoma pri stranski intervenientki ugotoviti popolno nezmožost za organizirano pridobitno delo. Zato ga sodišče prve stopnje brez dodatnega razčiščevanja ne bi smelo uporabiti oz. zgolj na njegovi podlagi ugoditi tožbenemu zahtevku, da se stransko intervenientko razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - neizkoriščen letni dopust - odškodnina
Po 6. odstavku 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ki jo tožnica izpodbija v tem sporu) je nastal že v času, ko je tožena stranka iz istega razloga prekinila tožnici pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za določen čas (predčasno), zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz istega razloga, podana po poteku šestih mesecev od nastanka utemeljenega razloga, prepozna.
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust le, če mu je delovno razmerje dejansko prenehalo. Ker pa je bila na podlagi sodne odločbe za čas, ko tožnica ni delala, tožnici priznano delovno razmerje z vsemi pravicami, je torej šteti, da ji delovno razmerje takrat ni prenehalo, zaradi česar tudi ni upravičena do nadomestila za neizrabljen letni dopust. Nadomestila za neizrabljen letni dopust se delavcu priznava le v situacijah, ko iz razlogov na strani delodajalca, delavec dejansko dela in ne more izrabiti dopusta ali ko ne more izrabiti dopusta, ker je ves čas referenčnega obdobja dopusta zaradi nekega utemeljenega objektivnega razloga na njegovi strani (npr. bolniškega staleža, porodniškega dopusta itd.) ni mogel izkoristiti. Ker v konkretnem primeru nobena od zgornjih situacij ni podana, tožnici vtoževanega nadomestila ni mogoče priznati.