PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003802
ZP-1 člen 25, 25/2. ZPrCP člen 23.
zaseg motornega vozila - odvzem predmetov
Razloge, zaradi katerih obdolženčev oče potrebuje zaseženo osebno vozilo, je v zadostni meri in na primeren ter pravilen način upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je pri tehtanju pomena predmeta lastnine za osebo, ki se ji tak predmet odvzema, pravilno ocenilo, da nevarnosti, ki obstaja v primeru, če bi osebno vozilo ostalo v lasti obdolženčevega očeta, odtehta zatrjevane neugodnosti, ki jih bo zaradi tega utrpel obdolženčev oče, kateremu je z odvzemom onemogočen prevoz na delo in z dela ter obiskovanje sorodnikov v tujini. Pri tem je pomembno poudariti, da fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrška, po ZP-1 ni pogojen z nikakršnim subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega dejanja. V predmetni zadevi pa je odvzem predmeta vsekakor potreben, saj je obdolženec v zagovoru povedal, da je avtomobil uporabljal brez očetove vednosti in da očeta tudi ni seznanil s storjenimi prekrški ter dejstvom, da mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
prosta presoja dokazov – dokazna ocena – izpovedi prič – nasprotujoče si izpovedbe prič – dokaz z izvedencem – razveljavitev oporoke – oporočna sposobnost
Ni pravila, ki bi zapovedovalo, da je sposobnost za razsojanje mogoče ugotavljati le z izvedencem.
Videti je, da sodišče verjame izpovedim vseh prič, kar deluje nelogično, saj si izpovedi precej nasprotujejo. Zakaj jim verjame, pa ni mogoče preizkusiti. Takšna dokazna ocena je pomanjkljiva in ne ustreza kriterijem iz 8. člena ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058627
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12, 12/1. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – prodaja več nepremičnin – posamezni del stavbe – poslovni prostor – skupni prostori – ločena prodaja nepremičnin – najugodnejša ugotovljena vrednost – poplačilo upnika – ustrezen obseg izvršbe – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – popravni sklep
Ugotovitev vrednosti nepremičnine ni samo eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na nepremičnino, temveč je predvsem priprava na naslednjo fazo - prodajo nepremičnine.
Kadar so znane tako vrednosti posameznih nepremičnin kot tudi vrednosti nepremičnin po posameznih etažah in celotna vrednost vseh nepremičnin skupaj, se povečajo možnosti za (vsaj delno) uspešno izvedbo izvršilnega postopka, sodišče pa lahko ob prodaji nepremičnin tudi ustrezno upošteva določbo 3. člena ZIZ glede ustreznega obsega izvršbe.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Ker je v postopku o prekršku sodišče dolžno o obveznosti plačila sodne takse kot enega izmed stroškov postopka o prekršku odločiti s sodbo o prekršku, v kateri mora odmeriti sodno takso in določiti rok za njeno plačilo, je v postopkih o prekrških določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 potrebno razlagati tako, da lahko zavezanec za plačilo sodne takse zaprosi za oprostitev, delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po izdaji sodbe o prekršku na prvi stopnji tako, da vloži pritožbo zoper sodbo o prekršku v delu, s katerim je odmerjena sodna taksa in takšno svojo pritožbo utemeljuje z razlogi, ki bi jih sicer moral uveljavljati v predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ni dovoljen, če znesek neplačane globe ne presega 300,00 EUR.
OZ člen 34, 35, 38, 229, 286, 294, 294/2. ZIZ 21, 21/1, 225, 225/1, 229.
primeren izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - izvršba sklepa zaradi motenja posesti
Glede določenosti oziroma določljivosti lokacije izpolnitve obveznosti je potrebno izhajati iz narave obveznosti oziroma tožbenega zahtevka tožbe zaradi motenja posesti, pri kateri že zakon upošteva, da bosta odločitev o določenem ravnanju motenja in prepoved prihodnjih motilnih ravnanj učinkovali tudi za prihodnja ravnanja, ki se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), poleg tega pa je upoštevati, da volja upnikov v tožbenem zahtevek ni bila tako natančno in konkretno opredeljena, da bi dolžnika zavezala k zasaditvi cipres in orehovega drevesa ter postavitvi žara na točno določeno mesto.
V 263. členu ZGD-1 opredeljena dolžna ravnanja lahko v pravno-teoretičnem smislu razdelimo na dolžnost skrbnega ravnanja in na dolžnost zvestobe ali lojalnosti. Ko presojamo, ali je določeno ravnanje v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika, presojamo izključno na podlagi objektivnih meril. Vprašamo se, kako bi v konkretni situaciji ravnal nekdo, ki vodi podjetje primerljive velikosti, dejavnosti in tudi gospodarskega položaja, in ki ima za vodenje podjetja vsa potrebna strokovna znanja in izkušnje, pri čemer se od članov uprave zahteva postrožena - profesionalna skrbnost.
Dolžnost zvestobe (oziroma lojalnost) pa na splošno pomeni, da morajo biti člani poslovodstva družbi lojalni in zmeraj delovati tako, kot zahtevajo njeni interesi. V prvem odstavku 263. člena ZGD-1 je izrecno določeno, da morajo člani organov vodenja (ali nadzora) ravnati v dobro družbe, zato ima dolžnost zvestobe v našem pravu neposredno zakonsko podlago. Dolžnost zvestobe se kaže v prepovedi pridobivanja posebnih koristi. Člani uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora ter izvršni direktorji ne smejo izrabljati svoje funkcije za doseganje lastnih koristi ali koristi kateregakoli drugega, katerega interesi so lahko v nasprotju z interesi družbe. Hkrati se dolžnost zvestobe nanaša na preprečevanje in obvladovanje konflikta interesov, v katerem se lahko znajde član poslovodstva ali organa nadzora. V zvezi s tem kot izhodišče velja, da imajo v primeru takšnega konflikta interesi družbe v vseh ozirih prednost pred lastnimi interesi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/6. ZPIZ člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40. ZPP člen 13, 13/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - delovni invalid
Tožena stranka je tožniku (delovnemu invalidu) izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pravočasno. Delovno mesto vratar, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je bilo ukinjeno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica mobinga in diskriminacije tožnika. Tožena stranka tudi ni bila dolžna tožniku ponuditi v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto varnostnik z omejitvami. Tožnik za delo varnostnika ni sposoben, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno in dokončno odločbo o invalidnosti pristojnega organa (zato tudi ne gre za predhodno vprašanje, o katerem bi lahko odločalo sodišče prve stopnje samo). Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita, saj tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega dela, ki bi mu ga lahko ponudila.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 163.a. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14.
invalidnost III. kategorije - kontrolni pregled
Ob morebitni odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov sodišče lahko prizna le tiste pravice in v takšnem obsegu, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje gredo po zakonu. Kontrolni pregled ni pravica iz obveznega invalidskega zavarovanja, temveč v primeru pričakovanega izboljšanja zdravstvenega stanja možnost nosilca zavarovanja, da po preteku določenega obdobja preveri, ali še obstajajo razlogi za priznano pravico. Sodba sodišča prve stopnje v delu izreka, po katerem kontrolni pregled ni potreben, nima podlage v tožbenem zahtevku. Sodba v tem obsegu tudi nima dejanskih niti pravnih razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati gre za sojenje extra petitum.
Pri tožniku je zaradi zdravstvenih težav potrebna tudi časovna razbremenitev v okviru III. kategorije invalidnosti. Zato mu je, ob pravilno uporabljeni 3. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, zakonito priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, vključno s časovno razbremenitvijo.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 304.
postopek zavarovanja - predhodna odredba- stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj
Upravičena je pritožbena kritika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustaviti, vendar pa ne za nazaj, to je z dnem začetka stečajnega postopka.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožničin tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - ponovna odmera - sporazum z Bosno - mednarodni sporazum - tuj nosilec zavarovanja
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BIH kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Nemčiji kot tretji državi priznal tožniku pravico do starostne pokojnine v Republiki Nemčiji na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Nemčijo in Bosno in Hercegovino, so podani pogoji v smislu določbe tretjega odstavka 36. člena Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BBHSZ), zaradi katerih po uveljavitvi BBHSZ tožnik ni bil upravičen do odmere sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji. Zato niso podani pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma niso podani pogoji za preračun pokojnine, priznane s strani nosilca zavarovanja v BIH po 37. členu BBHSZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnici je očitala, da je pri pripravi delovnega naloga za stranko napačno prenesla podatke iz nemške verzije naloga v slovensko, zaradi česar naj bi prišlo do napačne razdelitve strani in posledično napačnega tiska več tisoč izvodov prospektov. Prospekti so bili zagotovljeni in dobavljeni stranki, ki je po skrbniku delodajalca obvestila o tej hudi napaki in neuporabnosti izdelka, zaradi česar je toženi stranki nastala škoda. Tožnica je storila očitano kršitev. S svojim ravnanjem je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je tožena stranka tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
zavrženje tožbe - zdraviliško zdravljenje - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - procesna predpostavka
Tožnica je vložila tožbo po preteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta (72. člen ZDSS-1), kar je prepozno. Zato je potrebno njeno tožbo zavreči (274. člen ZPP).
invalidnost II. kategorije - poslabšanje invalidnosti - pridobitev novih pravic
Tožnica (invalidka III. kategorije) je še vedno zmožna opravljati drugo delo z določenimi omejitvami, zato pri njej ni mogoče ugotoviti izgube delazmožnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077054
OZ člen 329, 587, 288. ZPP člen 454, 454/2.
najemna pogodba - lastništvo prostorov - kršitev pogodbe - odpoved pogodbe - razlaga pogodbenih določil - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - zahteva stranke
Za veljavnost najemne pogodbe ni nujno, da je najemodajalec lastnik stvari (lahko jo poseduje na kakšni drugi pravni podlagi). Važno je, da lahko s stvarjo (nepremičnino) razpolaga in jo izroči v rabo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - ustrezna zaposlitev
Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med ostale zaposlene pri delodajalcu, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal delavec na ukinjenem delovnem mestu.
Pri toženi stranki je prišlo do spremembe organizacije dela tako, da je del nalog ukinjenega delovnega mesta referenta v računovodstvu, ki ga je zasedala tožnica, prevzela vodja oddelka za računovodstvo, del nalog je prevzela vodja financ, del nalog pa referentka v knjigovodstvu. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kakor je določen v 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Ta namreč določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog).
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 441, 442. ZPUOOD člen 18.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 7. poglavju ZFPPIPP) imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Gre za zakonsko določilo, ki ureja singularno pravno nasledstvo glede prehoda obveznosti z izbrisane pravne osebe na aktivnega družbenika te pravne osebe, zato se ni mogoče pridružiti pritožbeni kritiki, da omenjena določba določa zgolj možnost začetka pregona za neko domnevno odgovornost, ki mora biti dokazana.
Ob dejstvu, da plače iz ponovnega zavarovanja po reaktivaciji ne vplivajo na višino pokojninske osnove, saj je glede na mehanografsko obdelavo še vedno najugodnejša pokojninska osnova na podlagi plač iz obdobja pred reaktivacijo, je starostna pokojnina z izpodbijanim drugostopenjskim upravnim aktom zakonito priznana v določenem mesečnem znesku.
plačilo razlike v odpravnini - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pretrganje - prijava na zavodu za zaposlovanje
Prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne pomeni pretrganje delovnopravne kontinuitete v smislu delovne dobe pri toženki, saj se je toženka s svojo vlogo za odobritev sredstev za ohranitev delovnih mest zavezala, da bo zaposlila 174 delavcev s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Ta sredstva je tožena stranka pridobila na osnovni določil takrat veljavnega ZZZPB. Začasna prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne preprečuje upoštevanje skupne delovne dobe pri delodajalcu, saj je tožnik nadaljeval z delom pri toženi stranki in je to obravnavati, kot da tožnik ni spremenil zaposlitve. Sicer pa iz določbe 3. odstavka 109. člena ZDR tudi ne izhaja, da se upošteva le neprekinjena delovna doba, dosežena pri pravnih prednikih delodajalca. Tretji odstavek 109. člena ZDR določa le, da se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.