ZP-1 člen 44, 44/3, 214, 214/6. ZSKZDČEU člen 85, 86.
izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja globe
V predmetni zadevi se namreč pred iztekom absolutnega zastaralnega roka globe še ni začela izvrševati, saj se z vložitvijo predloga za izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija za prekršek, pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice, začne šele postopek izvršitve denarne kazni (globe) v drugi državi članici EU, za začetek izvrševanja globe v smislu 44. člena ZP-1 pa je treba šteti tisti trenutek, ko se začne postopek prisilne izterjave globe tj. trenutek izdaje sklepa o davčni izvršbi.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0063811
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 110, 111, 111/4, 363, 363/1. ZS člen 83, 83/3.
predlog predlagatelja za posredovanje informacij – rok za odgovor na predlog – sodne počitnice – odločitev o predlogu za podaljšanje roka – sodni rok – pravica družbenika do informacij in vpogleda – individualna pravica
Sodišče mora v primerih zahteve družbenika do informacij in vpogleda predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Gre za sodni rok, torej rok določen s strani sodišča, upoštevaje okoliščine primera. Takšen rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi in če je predlog podan pred iztekom roka. O takšnem predlogu bi sodišče moralo odločiti. V kolikor roka ne bi podaljšalo, bi bila zoper tak sklep dovoljena pritožba.
Prodaja poslovnega deleža pomeni okoliščino, ki lahko vpliva na položaj nasprotnega udeleženca na trgu, s tem pa tudi na položaj družbenika. Informacije o tem mu zato morajo biti dostopne. Zavrnitev takšne zahteve iz razloga, da pojasnjevanje, zakaj je poslovodja ravnal na določen način in ne drugače, ne sodi v okvir obveznosti družbe do dajanja informacij, pomeni preozko tolmačenje 512. člena ZGD-1.
Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk, je vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve tega ukrepa. Ker pa se s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršitev tega ukrepa odloži, je potrebno za odločitev o izreku kazenskih točk za storjeni prekršek ugotoviti tudi, ali je morda bila storilcu izvršitev pravnomočno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0075753
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
sprememba upnika - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - vročanje predloga za spremembo upnika v izjavo dolžniku
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
OZ člen 34, 35, 38, 229, 286, 294, 294/2. ZIZ 21, 21/1, 225, 225/1, 229.
primeren izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - izvršba sklepa zaradi motenja posesti
Glede določenosti oziroma določljivosti lokacije izpolnitve obveznosti je potrebno izhajati iz narave obveznosti oziroma tožbenega zahtevka tožbe zaradi motenja posesti, pri kateri že zakon upošteva, da bosta odločitev o določenem ravnanju motenja in prepoved prihodnjih motilnih ravnanj učinkovali tudi za prihodnja ravnanja, ki se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), poleg tega pa je upoštevati, da volja upnikov v tožbenem zahtevek ni bila tako natančno in konkretno opredeljena, da bi dolžnika zavezala k zasaditvi cipres in orehovega drevesa ter postavitvi žara na točno določeno mesto.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška - upoštevne navedbe
Pristojni organi izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb brez dodatnih formalnosti in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa zakon. Tako domače sodišče v postopku priznanja in izvršitve tuje odločbe odloča na podlagi odločbe, ki jo je treba izvršiti, potrdila iz priloge ZSKZDČEU in prevoda le-tega. Sodišče lahko zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje le v primeru, če je podan kakšen od razlogov nedopustnosti izvrševanja.
invalidnina - telesna okvara - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka
Tožnica je vložila tožbo po preteku 30 dni od vročitve izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, kar je prepozno, zato je potrebno njeno tožbo zavreči.
ZPIZ-1 člen 156, 156/5, 157, 157/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota dobe - sporazum s Srbijo - mednarodni sporazum - ponovna odmera pokojnine
V sporni zadevi je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja prvi priznal pravico do invalidske pokojnine in nato toženi stranki posredoval zahtevo za odmero pokojnine v skladu z 38. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju. To pomeni, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine od 1. dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/1-7, 60, 60/2, 66, 66/2.
invalidnost III. kategorije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opravljanje kmetijske dejavnosti
Morebitna nepravilna ocena specialista medicine dela, prometa in športa o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela ali poklica, zavarovancu ne more biti v škodo. Ker iz zdravniškega spričevala določno izhaja, da tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo na kmetiji, bi bilo potrebno ugotoviti in oceniti ali, ter v kakšnem obsegu je prišlo do zmanjšanja zmožnosti od vključitve v zavarovanje na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti. Šele ob takšnem materialnopravnem izhodišču bi bilo mogoče v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotoviti dejstvo invalidnosti.
ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 355. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 29, 29/1, 75, 204, 204/3.
obstoj delovnega razmerja - zamudna sodba - sklepčnost - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - sodno varstvo - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče tožnika ne bi pozvalo na odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak bi takoj izdalo zavrnilo zamudno sodbo, bi le-ta bila izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar bi predstavljalo bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzoru delodajalca), razen izjemoma ni odločilna volja za sklenitev enega ali drugega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni, da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu. Kriteriji za razlikovanje, ali gre za podjemno ali delovno razmerje morajo biti čimbolj objektivni.
Glede na izpovedi prič je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da tožnik pri toženi stranki ni opravljal dela po navodilih tožene stranke, in da tožnik ni bil vključen v organiziran delovni proces ter da ni opravljal delo dispečerja oziroma telefonista operaterja osebno ter nepretrgano po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Navedeno bi sodišče prve stopnje lahko zaključilo le, če bi ugotovilo, kako je bil organiziran delovni proces pri toženi stranki tako glede vodenja evidence delovnega časa, kot tudi razporeditve dela pri toženi stranki in predvsem, kdo je opravljal delo ponoči, glede na to, da so skoraj vse priče izpovedale, da so delo opravljale izključno podnevi.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 132, 168. ZPP člen 339, 339/2.
razlaga pogodbenih določil – jasna določila – sporna določila – upravičenost za zastopanje – pooblastilo – vmesna sodba – odškodnina za navadno škodo – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga
Ker mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze (ki morajo biti tudi potrebni), pomeni nedopustna zavrnitev dokaznega predloga po oceni pritožbenega sodišča tudi kršitev pravice do izjave stranke v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Tožniku (detaširanemu delavcu) se za čas, ko je bil napoten na delo v tujino, pri izračunu pokojninske osnove lahko upošteva le tista višina plače, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pa pomeni, da v spornem primeru pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati plač, ki jih je tožnik prejel v tujini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077054
OZ člen 329, 587, 288. ZPP člen 454, 454/2.
najemna pogodba - lastništvo prostorov - kršitev pogodbe - odpoved pogodbe - razlaga pogodbenih določil - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - zahteva stranke
Za veljavnost najemne pogodbe ni nujno, da je najemodajalec lastnik stvari (lahko jo poseduje na kakšni drugi pravni podlagi). Važno je, da lahko s stvarjo (nepremičnino) razpolaga in jo izroči v rabo.
subsidiarni dolžnik - subsidiarna obveznost lastnika za stroške najemnika - pisni poziv na izpolnitev
Za uveljavljanje obveznosti od subsidiarnega dolžnika se ne zahteva, da je proti glavnemu dolžniku uveden (ali celo končan) kakšen sodni postopek, pač pa zadošča (navaden) pisni poziv, za se šteje tudi pošiljanje računov glavnemu dolžniku.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok
Pravdni stranki sta se sporazumeli o odpovednem roku (tožnica je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da odpoved podaja šele z določenim dnem in da naj se upošteva 30-dnevni odpovedni rok; tožena stranka pa je to sprejela in tožnici delovno razmerje tako tudi zaključila), zaradi česar tožnica ni upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da se je delovno razmerje tožnice po volji obeh strank nadaljevalo tudi po podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica (delavka), pomeni, da ni izpolnjen osnovni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da delovnega razmerja ni bilo možno nadaljevati do izteka odpovednega roka. Tožnica posledično ni upravičena do vtoževane odpravnine.
Toženi stranki (pravni osebi) tožba ni bila vročena na naslovu, ki je vpisan v poslovni register. Sodišče prve stopnje je z opustitvijo vročitve tožbe onemogočilo toženi stranki obravnavanje pred sodiščem prve stopnje, zato je bila toženi stranki kršena pravica do enakega varstva v postopku. Sodišče namreč ni postopalo v skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP in subjektu, vpisanemu v sodni register, ni vročilo tožbe na naslovu, ki je vpisan v register. Zato pogoj iz 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, po katerem sodišče lahko izda zamudno sodbo, če je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ni bil izpolnjen. Podana je absolutna bistvena kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.
Če prvotni interes po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. V konkretnem primeru sta namreč pravdni stranki sklenili (perfektno) sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da so urejena vsa medsebojna razmerja iz predmetnega gospodarskega spora in zato ena proti drugi nimata nobenih zahtevkov več. To pa pomeni, da se pritožnikov pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča sploh ne bi mogel izboljšati.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila denarna sredstva, ki jih je prejela kot štipendijo v spornem študijskem letu, če šolanje ne bo uspešno zaključila in predložila dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.
invalidnost II. kategorije - poslabšanje invalidnosti - pridobitev novih pravic
Tožnica (invalidka III. kategorije) je še vedno zmožna opravljati drugo delo z določenimi omejitvami, zato pri njej ni mogoče ugotoviti izgube delazmožnosti.