V kolikor je torej sodišče prve stopnje štelo, da je tožbeni zahtevek nekonkretiziran (torej nedoločen ali vsaj določljiv), to pomeni, da tožba ne izpolnjuje kriterijev formalne popolnosti. V takem primeru mora sodišče tožbo vrniti tožniku v popravo in mu s tem omogočiti, da to procesno pomanjkljivost odpravi. V primeru nedoločenega zahtevka namreč preizkusa sklepčnosti tožbe, kot preizkusa, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, sploh ni mogoče opraviti.
izvršitev odločbe o stikih – zaslišanje otroka – neprizadevanje starša za vzpostavitev ustreznega odnosa otroka z drugim staršem
v ugovornem postopku je bilo pravilno presojano, ali je razlog za neuspešnost stikov (tudi) na strani dolžnika, na podlagi ugotovljenih dejstev pa je bil pravilen tudi zaključek, da dolžnik ni izkazal svojega prizadevanja za vzpostavitev ustreznega odnosa med otrokom in materjo in je s svojo očitno podporo otroku ob nasprotovanju stikov ravnal v nasprotju z obveznostmi, h katerim ga zavezuje podpisana sodna poravnava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022007
OZ člen 190. ZPP člen 21, 39, 39/1, 181, 181/1, 181/2, 184, 184/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZVEtL člen 3, 14. 20, 20/1.
ugotovitvena tožba – nedopustna tožba - ugotovitev obsega stanovanja – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena obogatitev – prehod koristi z izgubo posesti - nezapadlost terjatve – sprememba tožbe – eventualna kumulacija tožbenega zahtevka – ugovor zoper plačilni nalog – plačilo sodne takse za podrejeni zahtevek
Ker tožnik z njim zahteva le ugotavljanje dejstva obsega stanovanja - torej posameznega dela stavbe brez zasledovanja pravne posledice takšnega predloga - vzpostavitve etažne lastnine na tem posameznem delu, sodišče prve stopnje, ki je sicer pravilno ocenilo, da se bo vprašanje obsega posameznega dela stavbe lahko reševalo v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, ni imelo podlage, da bi v delu primarnega tožbenega zahtevka postopek ustavilo in po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo v reševanje pristojnemu nepravdnemu sodišču, upoštevaje določbo 21. člena ZPP.
neupravičena pridobitev – tek zamudnih obresti – pravilo ne ultra alterum tantum
Prvostopenjsko sodišče ni uporabilo pravila iz 376. člena OZ, po katerem so zapadle in neplačane obresti nehale teči, ko je njihova vsota dosegla glavnico. V obravnavani zadevi so zamudne obresti, ki so bile prisojene v sodbi sodišča prve stopnje, dosegle glavnico pred uveljavitvijo OZ-A, ki je začel veljati dne 23.5.2007, ko je bilo za zamudne obresti odpravljeno pravilo ne ultra alterum tantum.
gradbena pogodba – dodatna dela – soglasje naročnika – nujna dela – poslovna praksa – pooblastilo za zastopanje – neupravičena obogatitev
Praksa, vzpostavljena med strankama, se glede na 12. člen OZ upošteva le v primerih, ki jih zakon izrecno ne ureja drugače. Po naravi stvari služi za (dopolnilno) razlago vsebine pogodbenega razmerja, ne pa za izrecno spremembo le-tega mimo zakonskih in pogodbenih določil, v nasprotju z njihovim namenom.
Pogodbena določba, da bo pooblaščenec naročnika zastopal pri izvajanju pogodbe, temu ne daje tudi pooblastila za veljavno sklepanje sprememb pogodbe. Toženčev predstavnik je lahko izjavljal voljo le v zvezi z izvajanjem pogodbe, dogovarjanje o spremembi predmeta pogodbe pa gre preko meja njegove pristojnosti.
Le za nujna dela ima izvajalec pravico do pravičnega plačila, tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - oblike odškodninske odgovornosti osnovne šole za škodo, nastalo pri padcu pri športni vzgoji - protipravnost ravnanja učitelja - predpostavke odškodninske odgovornosti
Prvostopno sodišče je povsem sprejemljivo in življenjsko zaključilo, da v trenutku padca tožnika, ko ga je spotaknil sošolec, med učencema ni bilo (ustrezne) razdalje, kar pa še ne pomeni, da je bil nadzor učitelja nezadosten in njegova skrbnost neustrezna. Nemogoče je pričakovati, da bi učenci tekli v enaki (najprimernejši) razdalji med seboj, pretirana skrb učitelja v tej smeri bi dejansko omejevala gibalni razvoj otrok, od katerih se glede na njihovo starost (učenci 4. razreda osnovne šole) lahko pričakuje določeno mero samostojnosti.
izključitev družbenika – pravica do informacij – krivdni razlogi za izključitev – kršitev družbene pogodbe – prenos poslovanja družbe
Pravnomočna (ugodilna) sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda z učinkom res iudicata potrjuje dejstvo, da družbeniku pravno pomembne informacije o zadevah družbe niso bile dane, da mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in da je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1.
Ravnanje družbenika, ki je kot poslovodja brez soglasja drugega družbenika prenesel poslovanje (hčerinske) družbe, oziroma njegov ključen in bistven del na drugo pravno osebo, je groba kršitev družbene pogodbe in izpolnjuje vse zahtevane znake dejanskega stanu iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
ZIZ člen 11, 11/1, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 8, 286.a, 337.
cenitev nepremičnine - prekluzija
Ker dolžnik v postopku ugotovitve vrednosti predmeta izvršbe ni aktivno sodeloval, je na njemu odgovornost, da ugotovljene vrednosti morebiti odstopajo od (njemu) pričakovanih vrednosti.
Tudi ne gre spregledati, da je bil dolžnik pred tem opozorjen, da bo cenitev podlaga za ugotovitev vrednosti njegove nepremičnine. Neodziv stranke na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286.a člena ZPP ima tako za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb v pritožbi.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - faza dovolitve izvršbe - faza oprave izvršbe
Sodišče je kljub upničinemu ne-odgovoru na ugovor dolžnikov, po uradni dolžnosti presodilo utemeljenost ugovora dolžnikov. V tej zvezi je pravilno ločilo fazi izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe, v kateri se preizkusi, ali so izpolnjene formalne in materialne predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi (obravnavani primer), ter fazo opravo le te (vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve). Ker pa se ugovorne in enako pritožbene navedbe dolžnikov ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč zgolj na njeno opravo, v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso upoštevne.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083910
URS člen 25. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 107, 107/1, 107/4. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
sklep o nadaljevanju izvršbe - novo izvršilno sredstvo - dolžnikov dolžnik - rubež denarne terjatve - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - obstoj zarubljene terjatve - pravdni postopek - sporna terjatev - pravica do pravnega sredstva - sprememba upnika - sklep o prenosu terjatve - izterljivost terjatve - faza postopka
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša. Ne s sklepom o rubežu ne s kasnejšim sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve do dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Zarubiti pa je mogoče tudi sporno ali neobstoječo terjatev.
OZ člen 197, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš - zastaralni rok - pravna podlaga zahtevka - verzija - obratovalni stroški
Glede na zakonsko določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ ni pomembna pravna narava zahtevka, določen krajši zastaralni rok za terjatve upravnikov velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago, kot tudi za terjatve, ki imajo verzijsko podlago - v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist uporabnika ali etažnega lastnika.
Glede na to, da je začasna zastopnica odvetnica, torej prava vešča oseba, se v konkretnem primeru domneva, da pozna pravo in s tem tudi določilo 4. člena ZST-1, ki določa, da začasni zastopnik ni dolžan plačevati sodnih taks tistega, ki ga zastopa. Strošek za plačilo takse zato ni potrebni strošek zastopanja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0075753
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
sprememba upnika - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - vročanje predloga za spremembo upnika v izjavo dolžniku
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
V zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan pred uveljavitvijo ZP-1H, torej pred 14.6.2013, se uporablja določba drugega odstavka 23. člena ZP-1, po kateri je pojem hujšega prekrška opredeljen v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058627
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12, 12/1. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – prodaja več nepremičnin – posamezni del stavbe – poslovni prostor – skupni prostori – ločena prodaja nepremičnin – najugodnejša ugotovljena vrednost – poplačilo upnika – ustrezen obseg izvršbe – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – popravni sklep
Ugotovitev vrednosti nepremičnine ni samo eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na nepremičnino, temveč je predvsem priprava na naslednjo fazo - prodajo nepremičnine.
Kadar so znane tako vrednosti posameznih nepremičnin kot tudi vrednosti nepremičnin po posameznih etažah in celotna vrednost vseh nepremičnin skupaj, se povečajo možnosti za (vsaj delno) uspešno izvedbo izvršilnega postopka, sodišče pa lahko ob prodaji nepremičnin tudi ustrezno upošteva določbo 3. člena ZIZ glede ustreznega obsega izvršbe.
prosta presoja dokazov – dokazna ocena – izpovedi prič – nasprotujoče si izpovedbe prič – dokaz z izvedencem – razveljavitev oporoke – oporočna sposobnost
Ni pravila, ki bi zapovedovalo, da je sposobnost za razsojanje mogoče ugotavljati le z izvedencem.
Videti je, da sodišče verjame izpovedim vseh prič, kar deluje nelogično, saj si izpovedi precej nasprotujejo. Zakaj jim verjame, pa ni mogoče preizkusiti. Takšna dokazna ocena je pomanjkljiva in ne ustreza kriterijem iz 8. člena ZPP.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0063811
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 110, 111, 111/4, 363, 363/1. ZS člen 83, 83/3.
predlog predlagatelja za posredovanje informacij – rok za odgovor na predlog – sodne počitnice – odločitev o predlogu za podaljšanje roka – sodni rok – pravica družbenika do informacij in vpogleda – individualna pravica
Sodišče mora v primerih zahteve družbenika do informacij in vpogleda predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Gre za sodni rok, torej rok določen s strani sodišča, upoštevaje okoliščine primera. Takšen rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi in če je predlog podan pred iztekom roka. O takšnem predlogu bi sodišče moralo odločiti. V kolikor roka ne bi podaljšalo, bi bila zoper tak sklep dovoljena pritožba.
Prodaja poslovnega deleža pomeni okoliščino, ki lahko vpliva na položaj nasprotnega udeleženca na trgu, s tem pa tudi na položaj družbenika. Informacije o tem mu zato morajo biti dostopne. Zavrnitev takšne zahteve iz razloga, da pojasnjevanje, zakaj je poslovodja ravnal na določen način in ne drugače, ne sodi v okvir obveznosti družbe do dajanja informacij, pomeni preozko tolmačenje 512. člena ZGD-1.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška - upoštevne navedbe
Pristojni organi izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb brez dodatnih formalnosti in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa zakon. Tako domače sodišče v postopku priznanja in izvršitve tuje odločbe odloča na podlagi odločbe, ki jo je treba izvršiti, potrdila iz priloge ZSKZDČEU in prevoda le-tega. Sodišče lahko zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje le v primeru, če je podan kakšen od razlogov nedopustnosti izvrševanja.
OZ člen 34, 35, 38, 229, 286, 294, 294/2. ZIZ 21, 21/1, 225, 225/1, 229.
primeren izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - izvršba sklepa zaradi motenja posesti
Glede določenosti oziroma določljivosti lokacije izpolnitve obveznosti je potrebno izhajati iz narave obveznosti oziroma tožbenega zahtevka tožbe zaradi motenja posesti, pri kateri že zakon upošteva, da bosta odločitev o določenem ravnanju motenja in prepoved prihodnjih motilnih ravnanj učinkovali tudi za prihodnja ravnanja, ki se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), poleg tega pa je upoštevati, da volja upnikov v tožbenem zahtevek ni bila tako natančno in konkretno opredeljena, da bi dolžnika zavezala k zasaditvi cipres in orehovega drevesa ter postavitvi žara na točno določeno mesto.