stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – širitev služnosti - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine – nekoristna stvarna služnost - namen uporabe služnostne poti
Glede večjih, širših in zmogljivejših strojev, ki so bili kupljeni zaradi uvedbe intenzivne vzreje krav zaradi oddaje mleka, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nedovoljeno širitev služnosti poti. Namen uporabe gospodujočega zemljišča mora namreč ostati isti.
tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - originarna pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - prenehanje služnosti - oblikovalni tožbeni zahtevek - dostop do nepremičnine - javna pot
Za izpolnitev zakonsko zahtevanih pogojev za priposestvovanje služnostne poti je materialnopravno nepomemben obstoj (tudi) drugih poti, v konkretnem primeru obstoj oziroma možnost dostopa po nepremičnini parc. št. 717, k.o. X., ki predstavlja javno pot.
ZFPPIPP člen 69, 69/4, 69/4-2, 308. ZPP člen 181, 181/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – ugotovitvena tožba – pravni interes – napotitveni sklep – aktivna in pasivna legitimacija
S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev v delu, ki vsebuje napotitev, se izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. V takšnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi in pravdno sodišče zato po 2. odstavku 181. člena ZPP ni dolžno presojati o obstoju pravnega interesa vlagatelja ugotovitvene tožbe. Na podlagi navedenega je tožnik aktivno, toženec pa pasivno legitimiran.
nagrada odvetnika – nagrada za postopek – nagrada za ponovljen postopek
Odvetniku ne pripada nagrada za postopek, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo. Že nastala nagrada za postopek na prvi stopnji se všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica – zapuščina – premoženje zapustnika
Zapuščina je premoženje (celota premoženjskih pravic in obveznosti), ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. Sporna denarna sredstva so bila z zapustničinega računa odsvojena še za časa njenega življenja in tudi ni sporno, da je bil pritožnik s strani zapustnice pooblaščen za dvigovanje denarja z njenega računa. Če torej v trenutku smrti zapustnica tega premoženja ni več imela, mora tisti, ki trdi, da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica (do tega premoženja kot zapuščine) manj verjetna.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066138
ZIZ člen 15. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
prekinitev izvršbe - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - nepravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je odločilo o prekinitvi izvršbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki predpisuje prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka v pravdnem postopku, torej tudi v postopku izdaje plačilnega naloga kot posebnem postopku, s katerim je mogoče primerjati fazo postopka, v katerem je predmetni izvršilni postopek, ko sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka ni odločilo in tako kondemnatorni del sklepa o izvršbi ni postal pravnomočen.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – kriterij za presojo nevarnosti za policiste – poškodba gležnja – pravdni stroški – načelo uspeha
Tožnik, ko je tekel po neravnem terenu, po klancu navzdol in po gozdu v okviru lova na kršitelja javnega reda in miru oziroma storilca prekrškov, kljub ustrezni skrbnosti ni mogel imeti pod nadzorom vseh okoliščin in jih popolno obvladati ter preprečiti nastanka škode, pri čemer ni bistveno, kdaj točno, na kakšen način konkretno in v katerem predelu gozda se je tožnik poškodoval.
Upravičenci iz izvršilnega naslova so delavci dolžnika (nasprotnega udeleženca v kolektivnem delovnem sporu), zato so le oni tisti, ki so aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi navedenega izvršilnega naslova, ne pa v njihovem imenu predlagatelj kolektivnega delavnega spora - sindikat.
stiki med starši in otroki - natančnost določitve stikov
Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.
sprememba tožbe – identiteta tožbenega zahtevka – poprava v zapisu identifikacijske številke – objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj poprava v zapisu identifikacijske številke ne pomeni spremembe tožbe. Bistvo oz. predmet tožbenega zahtevka je tako po prvotnem (že pravnomočno razsojenem) kot tudi po novem tožbenem zahtevku kurilnica v stavbi na naslovu Y. Nesporno je, da pravdni stranki vesta, kje se kurilnica nahaja, zato napačna navedba zadnje številke ne more biti bistvena.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE - DENACIONALIZACIJA
VSL0070540
ZZK-1 člen 8, 244, 244/3. SPZ člen 9, 10, 142. ZZad člen 65. ZDen člen 66, 66/3.
izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe hipoteke – razpolagalna sposobnost – obstoj izvenknjižnih pravic – vračanje zadružnega premoženja – denacionalizacijski postopki – dobroverni tretji – dobra vera – skrbnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka kot bančna ustanova je bila dolžna spremljati pozitivno zakonodajo na področju stvarno pravnih pravic ter ji je moralo biti znano, da je bilo v Republiki Sloveniji izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini pod zakonskimi pogoji glede na vrsto in status nepremičnine ter da so v tem časovnem obdobju potekali tudi denacionalizacijski postopki in odločanja o tovrstnih zahtevkih. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč ni mogoče zanašati izključno na podatke v zemljiški knjigi, temveč bi tožena stranka morala upoštevati vse zakone, ki urejajo te vrste nepremičnin ter pravna razmerja in upravičenja v zvezi z njimi, zaradi česar ne more z uspehom trditi, da za ta pravna upravičenja ni vedela in da je bila ob sklepanju pogodbe v dobri veri.
kršitev osebnostne pravice – poseg v čast in dobro ime – svoboda izražanja – poročanje o dejstvih – začasna odredba
Poročanje mora biti korektno in novinar je pred objavo občutljivih informacij/podatkov/očitkov, dolžan preveriti tudi drugo plat zgodbe, in to najmanj v okviru, na katerega ga ta, na čigar osebnost se ti podatki/informacije/očitki nanašajo, vnaprej opozori. Ker tožena stranka ni storila vsega, kar bi morala, in je to celo imela možnost storiti, ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je članek objavila na podlagi njej tedaj znanih informacij. Če bi opravila svoje delo tako, kot se to od novinarja terja, bi imela na voljo tudi druga dejstva.
V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072207
OZ člen 131, 147, 147/1. ZOR člen 1061, 1061/2.
odškodninska odgovornost najemodajalca - sef – rop sefov - pogodba o najemu sefa - opustitev dolžnega ravnanja najemodajalca sefov – odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – dokazovanje vsebine sefa – verjetnost – prekoračitev tožbenega zahtevka
Ker je razumljivo, da imetnik sefa nima podatkov izven njega o njegovi vsebini, je to treba upoštevati tudi pri dokazovanju njegove vsebine, če je ta uničena, še posebno, če je uničena po odgovornosti najemodajalca. Slednji mora namreč poskrbeti za varovanje in varnost sefov in če to ni storjeno, zadostuje stopnja verjetnosti za dokazovanje njegove vsebine.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079820
ZZZDR člen 58, 59. ZPP člen 190, 350.
skupno premoženje – deleži zakoncev na skupnem premoženju – odsvojitev stvari med pravdo – meje pritožbenega preizkusa
Pri določanju deležev na skupnem premoženju je običajno izhodišče odločanja, koliko je kdo izmed zakoncev v denarju (z dohodki) prispeval k skupnemu premoženju. To razmerje sodišče vrednotno oceni, pri tem si pomaga z objektivnimi opornimi podatki o plačah. Tako dobljen odstotek je treba nato korigirati še z ostalimi okoliščinami.
Morebitna kasnejša odsvojitev ne more za nazaj vplivati na ugotovitev, ali je neka stvar, o kateri je tekla pravda, bila skupno premoženje ali ne in tudi ne na to, kakšni so bili deleži pravdnih strank na njem (ti deleži se namreč določajo po stanju ob zaključku življenjske skupnosti).
Procesne kršitve mora stranka uveljavljati konkretizirano. To pomeni, da mora povsem določno opredeliti procesno dejstvo, na katerega opira očitek procesne kršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
vsebina pogodbenega prava - komisijska pogodba - odgovornost komisionarja za stvarne in pravne napake
Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva, zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah trditev tožene stranke. Sodišče prve stopnje ne pazi na stvarno pravno legitimacijo po uradni dolžnosti.
Po sklenitvi komisijske pogodbe postane ta posel neodvisen od komisijske pogodbe v razmerju do tretjega, pa če ta za komisijsko pogodbo ve ali ne. Razlike ne more biti, ker se v razmerju do tretjega posel spelje kot neke vrste fiduciarni posel, za katerega je opredelilna značilnost, da v razmerju do tretjih kot lastnik stvari nastopa fiduciar in praviloma fiduciarno razmerje ni razkrito. Če pa je razkrito, kot naj bi bilo v obravnavani sporni zadevi, pa to v razmerju do tretjih nima vpliva, saj je tretji zavezan in ima pravice le iz posla med njim in komisionarjem.
Določba 805. člena OZ ne kaže na to, da komisionar ne odgovarja za stvarne in pravne napake iz posla s tretjim, ker to določilo ureja razmerja upnikov do komisionarja v tem smislu, da komisionarjevi upniki svojih terjatev do komisionarja ne morejo poplačati iz terjatev, ki jih je ta pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za račun komitenta, ker komisionarjeve terjatve niso njegove, ampak so komitentove, saj te terjatve ne spadajo v premoženje komisionarja. Izjema pa velja za tiste terjatve komisionarjevih upnikov, ki so nastale na podlagi pogodbe, ki jo je komisionar sklenil za komitenta pri izvrševanju njegovega naročila in lahko komisionarjev sopogodbenik zahteva svoje poplačilo neposredno od komisionarja.
Komisonar iz komisijske prodaje v razmerju do tretjih - kupcev iz prodajne komisije v celoti zavezan kot prodajalec po prodajni pogodbi (435. člen OZ), kar pomeni tudi, da odgovarja za morebitne stvarne in pravne napake iz prodaje.
Sodišče je na podlagi 14. člena ZPP vezano na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost, saj zahtevek tožnice temelji na identičnem dejanskem stanju. Navedeno pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da kaznivega dejanja ni storil oziroma da ni kriv. Tako nima ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe.
Čeprav so bile duševne bolečine kratkotrajne in niso vodile v posttravmatsko stresno motnjo, je tožnici škodo povzročila oseba, ki ji je bila kot oče in je bila zanjo dolžna skrbeti. Tožnica je bila v času škodnega dogodka mladoletna. Ker je s protipravnim posegom v spolno nedotakljivost na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, izpostavljena njegova nemoč in šibkejši položaj v razmerju do oškodovanca, gre za poseg v dobrino, ki ima velik pomen. Odškodnina v višini približno treh povprečnih plač v času sojenja je tako glede na tako ugotovljene okoliščine primera odmerjena prenizko.