ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – predlog za izvedbo naroka podan s strani nasprotne stranke – začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati, česar tožena stranka ni storila, saj ni mogoče šteti, da dokazni predlogi z zaslišanjem strank ali prič pomenijo takšno zahtevo, ker ni nujno, da bo sodišče predlogom ugodilo. Na predlog tožeče stranke za izvedbo naroka pa se tožena stranka ne more sklicevati.
OZ člen 239. Odlok o javni kanalizaciji in pravilnik o določitvi meril in kriterijev za plačilo denarnih obveznosti uporabnikov storitev čiščenja komunalnih odpadnih voda člen 14, 18, 33.
storitev čiščenja odpadnih voda – priključitev zgradbe na javno kanalizacijo – izpolnitev obveznosti
Tožena stranka bi morala poskrbeti za priključitev zgradbe na javno kanalizacijo; ker tega ni storila, mora v skladu z določbami 33. člena Odloka o javni kanalizaciji plačevati storitev po kriterijih, kot so določeni za objekte, priključene na javno kanalizacijo.
notarski zapis - zapadlost terjatve - izvršilni naslov - zapadli obroki
Upnik izterjuje le tiste kreditne obroke, ki so zapadli do vložitve predloga za izvršbo, zato mu ni treba dokazovati zapadlosti celotne terjatve iz obeh notarskih zapisov.
Menica je bila izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora. Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage se v konkretnem primeru morajo zato umakniti načelu vestnosti in poštenja.
V pritožbi podana odpoved dedovanju je prepozna. Po 3. odstavku 207. člena ZD je namreč pri odločanju mogoče upoštevati le dedne izjave, ki jih sodišče (prve stopnje) prejme do izdaje (svoje) odločbe.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – otrokova korist – izvedenec – nov izvedenec
Ne drži, da bi bila v nasprotju s sodno prakso odločitev, da se otroka pri štirih letih in pol dodeli v varstvo in vzgojo očetu. Sodna praksa glede tega vprašanja nima drugega stališča kot tega, da je treba pri odločitvi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo upoštevati otrokovo največjo korist.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – kriterij za presojo nevarnosti za policiste – poškodba gležnja – pravdni stroški – načelo uspeha
Tožnik, ko je tekel po neravnem terenu, po klancu navzdol in po gozdu v okviru lova na kršitelja javnega reda in miru oziroma storilca prekrškov, kljub ustrezni skrbnosti ni mogel imeti pod nadzorom vseh okoliščin in jih popolno obvladati ter preprečiti nastanka škode, pri čemer ni bistveno, kdaj točno, na kakšen način konkretno in v katerem predelu gozda se je tožnik poškodoval.
neveljavnost oporoke – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – dokazno sredstvo – dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz
Oporočna sposobnost oporočitelja se lahko ugotovi tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, ne le z izvedencem. Tožnikova tožbena teza, da je oporočitelj jemal 16 različnih zdravil, kar je ob hkratnem in neprestanem uživanju alkohola vodilo v oporočiteljevo konstantno oporočno nesposobnost, v dokaznem postopku ni bila potrjena. Ugotovljeno je bilo namreč, da je oporočitelj užival le 4 vrste zdravil, nobeno od teh pa ni reagiralo na uživanje alkohola, česar pritožba ne izpodbija. Nadaljnje ugotovitve sodbe, da je zapustnik občasno pil in da so bile njegove razumske in voljne sposobnosti lahko motene v stanju alkoholne opitosti, drugače pa ne, še ne narekujejo strokovnega izvedenskega mnenja o razsodnosti ob sestavi oporoke. Občasno uživanje alkoholnih pijač namreč samo po sebi še ne dokazuje oporočiteljeve nerazsodnosti v času, ko je napravil oporoko.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – ravnanje policistov – policijski ukrepi – odredba sodišča o prisilni privedbi - načelo sorazmernosti - protipravnost
Policisti so za obvladovanje tožnice, ki se je izvajanju prisilnih ukrepov ves čas aktivno upirala, uporabili takšne ukrepe, ki so bili sorazmerni načinu, sredstvu in moči tožnice. Njihovo ravnanje zato ni bilo protipravno, zato odškodninska odgovornost RS po 147. členu OZ ni podana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila v resnici nezakonita, če bi bil pravi razlog zanjo ocena, da tožnik ni sposoben opravljati dela vodje kadrovsko splošnega področja, torej dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, saj bi to pomenilo, da je dejansko podan razlog nesposobnosti, odpoved pa je dana iz poslovnega razloga. Vendar pa izvedeni dokazi ne dajejo podlage za takšen zaključek (iz izvedenih dokazov izhaja, da tožnik ni primeren za opravljanje dela na novem, po vsebini drugače opredeljenem delovnem mestu vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve). Zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
Tožena stranka je tožniku ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto inženirja investicijskega projekta. Tožniku je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, saj se je za navedeno delovno mesto zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, ki je bilo dogovorjeno po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Zaradi navedenega ni bistveno, ali bi tožena stranka tožniku kot ustrezno zaposlitev lahko ponudila tudi pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve. Delodajalcu je prepuščeno, da se odloči, katero od ustreznih zaposlitev bo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudil delavcu z novo pogodbo o zaposlitvi.
DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070530
ZDen člen 51, 60, 88, 125. SZ člen 117. ZPP člen 188, 188/4, 308.
vrnitev denacionaliziranega premoženja – ovire za vrnitev premoženja v naravi – ničnost razpolaganj po uveljavitvi ZDen – imetnik stanovanjske pravice – dobrovernost – pričakovalne pravice – umik tožbe – sodna poravnava
Vložitev zahteve za odkup stanovanja pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji ne predstavlja ovire za vrnitev stanovanja v naravi.
Ničnostna sankcija iz 88. člena ZDen velja za vsa razpolaganja, izvedena po uveljavitvi tega zakona, in ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen nadaljnji pridobitelj nepremičnine, ki je predmet vračanja, je kljub dejstvu, da je bila vknjižba izvedena na podlagi ničnega pravnega posla, podana ovira za vrnitev v naravi.
Izjava o umiku tožbe, četudi dana v okviru sodne poravnave, ima enak učinek kot siceršnja (nepogojna) izjava tožnika o umiku tožbe.
Subjektivni rok za predlaganje obnove postopka v primeru iz 2. točke 394. člena ZPP po 2. točki prvega odstavka 396. člena istega zakona začne teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Ni pomembno, kdaj bi toženka lahko izvedela za pravdo in izdano sodbo, ampak zgolj dejstvo, kdaj je zanjo dejansko izvedela, oziroma, kdaj ji je bila zamudna sodba (pravilno) vročena.
Za verjetnost nevarnosti bi bila relevantna samo takšna ravnanja dolžnika, s katerimi bi namerno zmanjševal ali skrival premoženje, zaradi česar bi bilo mogoče v prihodnosti pričakovati, da terjatev ne bo mogla biti poplačana. Med takšna dejanja pa ni mogoče uvrstiti ravnanje dolžnika, ki se je po navedbah upnika izogibal poskusom, da opravita obračun dela, ki se ni oglašal na njegove pozive ipd.
kršitev osebnostne pravice – poseg v čast in dobro ime – svoboda izražanja – poročanje o dejstvih – začasna odredba
Poročanje mora biti korektno in novinar je pred objavo občutljivih informacij/podatkov/očitkov, dolžan preveriti tudi drugo plat zgodbe, in to najmanj v okviru, na katerega ga ta, na čigar osebnost se ti podatki/informacije/očitki nanašajo, vnaprej opozori. Ker tožena stranka ni storila vsega, kar bi morala, in je to celo imela možnost storiti, ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je članek objavila na podlagi njej tedaj znanih informacij. Če bi opravila svoje delo tako, kot se to od novinarja terja, bi imela na voljo tudi druga dejstva.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066138
ZIZ člen 15. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
prekinitev izvršbe - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - nepravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je odločilo o prekinitvi izvršbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki predpisuje prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka v pravdnem postopku, torej tudi v postopku izdaje plačilnega naloga kot posebnem postopku, s katerim je mogoče primerjati fazo postopka, v katerem je predmetni izvršilni postopek, ko sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka ni odločilo in tako kondemnatorni del sklepa o izvršbi ni postal pravnomočen.
ZIZ člen 17. ZUP člen 288, 288/2, 290, 290/4. ZDavP-2 člen 145.
izvršba na podlagi upravne odločbe - izvršilni naslov - pristojnost - davčna izvršba
Po 288. člen ZUP se v sodni izvršbi opravi izključno prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, medtem ko izvršba na podlagi upravne odločbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ne sodi v sodno pristojnost in se opravi le v postopku upravne izvršbe.
stiki med starši in otroki - natančnost določitve stikov
Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.
sprememba tožbe – identiteta tožbenega zahtevka – poprava v zapisu identifikacijske številke – objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj poprava v zapisu identifikacijske številke ne pomeni spremembe tožbe. Bistvo oz. predmet tožbenega zahtevka je tako po prvotnem (že pravnomočno razsojenem) kot tudi po novem tožbenem zahtevku kurilnica v stavbi na naslovu Y. Nesporno je, da pravdni stranki vesta, kje se kurilnica nahaja, zato napačna navedba zadnje številke ne more biti bistvena.
pravdni postopek – stečajni postopek – stroški pravdnega postopka – nastanek stroškov – nastanek terjatve za plačilo stroškov – prijava stroškov
Določilo 60. člena ZFPPIPP šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo.
ničnost vpisa v sodni register - vpis člana nadzornega sveta - zastopnik delavcev - holding - aktivna volilna pravica - pravica do imenovanja - dogovor med dvema svetoma delavcev - sklep sveta delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravni interes
Pravnega interesa za sodbo na ugotovitev ničnosti sklepov SD H., zato da doseže ničnost vpisa članov nadzornega sveta, tožeča stranka nima.
Glede postopka določa ZSDU v 6. odstavku 79. člena, da predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli svet delavcev in o tem seznani skupščino. Faze načina predlaganja predstavnikov delavcev svetu delavcev v izvolitev ZSDU ne ureja. Zato za presojo zakonitosti izvedbe postopka sprejemanja sklepa sveta delavcev o izvolitvi člana nadzornega sveta družbe, ki zastopa interese delavcev, po določbi 1. odstavka 41. člena ZSReg ni relevantna pravilnost (dogovorjenega) postopka načina predlaganja kandidatov v izvolitev.