Ob upoštevanju specialne ureditve o nalogah stečajnega upravitelja v zvezi s preizkusom terjatev so torej njegove naloge v primeru (delnega) prerekanja terjatve, da opiše dejstva, iz katerih izhaja, da terjatev ali del terjatve ne obstaja. Stečajna upraviteljica je v celoti pravilno upoštevala svoje zakonske obveznosti, saj je ob prerekanju prijavljene ločitvene pravice s strani tožene stranke pojasnila dejstva zaradi katerih jo je prerekala, ker je navedla v pojasnilih seznama preizkušenih terjatev, da prijavitelju, to je sedaj tožena stranka, ne prizna ločitvene pravice na premičninah iz razloga, ker so vse navedene premičnine bile prodane pred začetkom stečaja in jih stečajni dolžnik nima ne v lasti ne v posesti.
Takšen opis razlogov za prerekanje ločitvene pravice je po mnenju pritožbenega sodišča v celoti skladen z zakonsko zahtevo. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala stečajna upraviteljica že v fazi prerekanja ločitvene pravice predložiti kupoprodajne pogodbe s celotnim seznamom prodanih stvari, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile sporne premičnine dejansko odtujene pred opravljenim rubežem oziroma prodane pred uvedbo stečajnega postopka. Predložitev dokazil, ki potrjujejo dejstva, zaradi katerih je stečajna upraviteljica prerekala ločitveno pravico, zakon ne terja, zato ji nezakonitega ravnanja ni mogoče očitati in s tem ne ravnanja, ki bi v fazi preizkusa terjatev imelo vpliv na odmero pravdnih stroškov.
Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1. ZPIZVZ člen 2, 4, 18. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 109/1-1, 185, 185/1, 187, 187/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 185, 185/1.
družinska pokojnina - sporazum s Hrvaško - zavarovalna doba - vojaški zavarovanci
ZPIZ-1 v 1. alineji 1. odstavka 109. člena določa, da vdova, vdovec oz. drugi zavarovančevi družinski člani pridobijo pravico do pokojnine po umrlem zavarovancu, če je umrli zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe. V 2. odstavku 187. člena pa določa, da se osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Za presojo v sporni zadevi je odločilen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Po določbah navedenega zakona so bile namreč vse zadeve v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev prenešene v pristojnost skupnosti vojaških zavarovancev (1. odstavek 185. člena). Zato obdobja, ki ga je tožničin pokojni oče prebil v vojaški službi v Republiki Sloveniji, ni mogoče šteti kot obdobja prebitega pri zavodu, temveč gre za dobo, prebito pri Skupnosti vojaških zavarovancev. Ker torej ni izpolnjen pogoj dopolnjene zavarovalne dobe pri zavodu, s tem tudi ni podlage da bi se na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško seštevale zavarovalne dobe. Ker tožnica pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine po 1. odstavku 109. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje, njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079806
OZ člen 131, 131/2, 147.
odškodninska odgovornost – varovanje otrok v šoli – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – naključje – zavrnitev dokazov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Garderobne omarice same po sebi niso nevarna stvar, saj pri njihovi običajni uporabi iz njih ne izvira večja nevarnost.
Dolžnost vzgojitelja v popoldanskem varstvu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajal tako, da bo izključena kakršnakoli možnost poškodbe otrok. Nadzor in navodila, dana s strani vzgojitelja, so bila v konkretnem primeru ustrezna. V obravnavanem primeru je šlo za hipni dogodek, ki je bil posledica nesrečnega naključja.
Menica je bila izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora. Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage se v konkretnem primeru morajo zato umakniti načelu vestnosti in poštenja.
Pogodbeno razmerje ne pomeni samó pogodbe, marveč tudi spremljajoče okoliščine, ki so nujno povezane s pogodbo in kot take opredeljujejo vsebino pogodbe. Pogodba je vse, kar so stranke zapisale, se dogovorile in kar so pri tem mislile.
Bistvena razlika med odškodnino (kot zakonsko določeno sankcijo) in pogodbeno kaznijo (kot pogodbeno določeno sankcijo) je v tem, da se odškodnina lahko uveljavlja le, če nastane škoda.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079823
ZDen člen 72. ZPP člen 155, 254, 254/3. ZDDPO člen 9, 9/2, 70.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje z izvedencem – bruto znesek odškodnine – davčni odtegljaj – potrebni stroški – potni stroški
Tožnica je glede dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti davčna zavezanka po ZDDPO, po katerem se davek plačuje akontativno, kar pomeni, da izplačevalec odtegne od bruto zneska v državno blagajno t. i. davčni odtegljaj v določenem odstotku. Zato tožnici pripada odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja v bruto in ne neto znesku.
Povračilo potnih stroškov tožničinega odvetnika izven sedeža razpravljajočega sodišča je upravičeno le, če s tem ni porušeno ravnovesje med procesnimi položaji strank.
V pritožbi podana odpoved dedovanju je prepozna. Po 3. odstavku 207. člena ZD je namreč pri odločanju mogoče upoštevati le dedne izjave, ki jih sodišče (prve stopnje) prejme do izdaje (svoje) odločbe.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – ravnanje policistov – policijski ukrepi – odredba sodišča o prisilni privedbi - načelo sorazmernosti - protipravnost
Policisti so za obvladovanje tožnice, ki se je izvajanju prisilnih ukrepov ves čas aktivno upirala, uporabili takšne ukrepe, ki so bili sorazmerni načinu, sredstvu in moči tožnice. Njihovo ravnanje zato ni bilo protipravno, zato odškodninska odgovornost RS po 147. členu OZ ni podana.
Za verjetnost nevarnosti bi bila relevantna samo takšna ravnanja dolžnika, s katerimi bi namerno zmanjševal ali skrival premoženje, zaradi česar bi bilo mogoče v prihodnosti pričakovati, da terjatev ne bo mogla biti poplačana. Med takšna dejanja pa ni mogoče uvrstiti ravnanje dolžnika, ki se je po navedbah upnika izogibal poskusom, da opravita obračun dela, ki se ni oglašal na njegove pozive ipd.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078819
OZ člen 94, 99. ZPP člen 285.
prevara - prenehanje pravice - pravočasno uveljavljanje - subjektivni prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Materialnoprocesno vodstvo je potrebno, če stranka kljub zadostni skrbnosti pravočasno ne navede vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov.
Tek subjektivnega roka je vezan na okoliščino poznavanja razloga izpodbojnosti - torej strankinega zavedanja prevare v konkretnem primeru - in ni odvisen od tega, kdaj je izpodbojni upravičenec izvedel za možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice.
stiki med starši in otroki - natančnost določitve stikov
Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.
sprememba tožbe – identiteta tožbenega zahtevka – poprava v zapisu identifikacijske številke – objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj poprava v zapisu identifikacijske številke ne pomeni spremembe tožbe. Bistvo oz. predmet tožbenega zahtevka je tako po prvotnem (že pravnomočno razsojenem) kot tudi po novem tožbenem zahtevku kurilnica v stavbi na naslovu Y. Nesporno je, da pravdni stranki vesta, kje se kurilnica nahaja, zato napačna navedba zadnje številke ne more biti bistvena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
vsebina pogodbenega prava - komisijska pogodba - odgovornost komisionarja za stvarne in pravne napake
Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva, zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah trditev tožene stranke. Sodišče prve stopnje ne pazi na stvarno pravno legitimacijo po uradni dolžnosti.
Po sklenitvi komisijske pogodbe postane ta posel neodvisen od komisijske pogodbe v razmerju do tretjega, pa če ta za komisijsko pogodbo ve ali ne. Razlike ne more biti, ker se v razmerju do tretjega posel spelje kot neke vrste fiduciarni posel, za katerega je opredelilna značilnost, da v razmerju do tretjih kot lastnik stvari nastopa fiduciar in praviloma fiduciarno razmerje ni razkrito. Če pa je razkrito, kot naj bi bilo v obravnavani sporni zadevi, pa to v razmerju do tretjih nima vpliva, saj je tretji zavezan in ima pravice le iz posla med njim in komisionarjem.
Določba 805. člena OZ ne kaže na to, da komisionar ne odgovarja za stvarne in pravne napake iz posla s tretjim, ker to določilo ureja razmerja upnikov do komisionarja v tem smislu, da komisionarjevi upniki svojih terjatev do komisionarja ne morejo poplačati iz terjatev, ki jih je ta pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za račun komitenta, ker komisionarjeve terjatve niso njegove, ampak so komitentove, saj te terjatve ne spadajo v premoženje komisionarja. Izjema pa velja za tiste terjatve komisionarjevih upnikov, ki so nastale na podlagi pogodbe, ki jo je komisionar sklenil za komitenta pri izvrševanju njegovega naročila in lahko komisionarjev sopogodbenik zahteva svoje poplačilo neposredno od komisionarja.
Komisonar iz komisijske prodaje v razmerju do tretjih - kupcev iz prodajne komisije v celoti zavezan kot prodajalec po prodajni pogodbi (435. člen OZ), kar pomeni tudi, da odgovarja za morebitne stvarne in pravne napake iz prodaje.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov
Začasne odredbe so nujni ukrepi za varstvo pravic, zato imajo že same po sebi učinek sklepa o izvršbi in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Na njihovi podlagi tako ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe, in sicer pred sodiščem, ki odloča o sporu.
navidezna pogodba – prikrita pogodba – pogodba o pripoznavi solastniškega deleža – darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe
Da bi tožniki uspeli z zahtevkom, da je pogodba med njihovim pravnim prednikom in obdarjenko navidezna in prikriva darilno pogodbo, bi morali izkazati, da sta ob sklenitvi pogodbe obe stranki vedeli, da izražena volja ni njuna pristna volja, temveč sta imeli namen prikriti neodplačen pravni posel. Matematično poračunavanje izvedenih vlaganj glede na vrednost s pogodbo pridobljenega premoženja zato ni upoštevno, če ni s strani obdarjenke zavedanja o prejemu darila.
Sodišče je na podlagi 14. člena ZPP vezano na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost, saj zahtevek tožnice temelji na identičnem dejanskem stanju. Navedeno pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da kaznivega dejanja ni storil oziroma da ni kriv. Tako nima ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe.
Čeprav so bile duševne bolečine kratkotrajne in niso vodile v posttravmatsko stresno motnjo, je tožnici škodo povzročila oseba, ki ji je bila kot oče in je bila zanjo dolžna skrbeti. Tožnica je bila v času škodnega dogodka mladoletna. Ker je s protipravnim posegom v spolno nedotakljivost na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, izpostavljena njegova nemoč in šibkejši položaj v razmerju do oškodovanca, gre za poseg v dobrino, ki ima velik pomen. Odškodnina v višini približno treh povprečnih plač v času sojenja je tako glede na tako ugotovljene okoliščine primera odmerjena prenizko.
Pravni posel, za katerega je potrebna odobritev, je sklenjen pod odložnim pogojem odobritve in ne učinkuje že s sklenitvijo, ampak le, če se odložni pogoj izpolni. Ker v konkretnem primeru tega pogoja tožeča stranka ni izkazala, njenemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi. Glede na dejstvo, da je bila o sklenitvi zavezovalnega posla sestavljena listina in na njej overjeni podpisi pogodbenih strank (zavezovalni posel torej ni bil sklenjen le v obliki ponudbe in sprejema ponudbe), tudi ovir, da bi tožeča stranka odobritev zahtevala pred vložitvijo tožbe, ni bilo.
V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.