neupravičena obogatitev – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske hiše – ključ delitve stroškov – nesklepčna tožba
Tožnik bi moral za vsako vrsto postavke po vtoževanih računih določno navesti ključ delitve oz. kriterije, na podlagi katerih je obračunal delež, ki odpade na toženca. Ker pa so trditve glede ključa delitve stroškov pomanjkljive, toženec pa je temu ključu ugovarjal, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
Procesna situacija, ko je postavljen začasni zastopnik, ne izključuje pravila, da se stranki povrnejo samo tisti stroški, ki so bili za pravdo potrebni.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Glede na poseben način odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških lahko storilec zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse najkasneje s pritožbo zoper odločbo, s katero se sodna taksa odmeri. Če namreč storilec zoper odločitev o odmeri sodne takse ne vloži pritožbe, takšna odločitev postane pravnomočna in je ni mogoče več spreminjati z naknadnim sklepom o oprostitvi plačila sodne takse.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078498
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
doplačilo sodne takse za pravdni postopek – delno plačilo sodne takse – delni umik predloga za izvršbo – umik ugovora - pravdni stroški
Ker takse ni plačala v celoti, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožeča stranka (v celoti) umaknila tožbo. Toženkin umik ugovora zoper sklep o izvršbi in tožničin delni umik predloga za izvršbo za ta del odločitve nista imela nobenega pomena.
URS člen 33. ZIZ člen 178, 178/4, 178/5, 181, 181/1, 191, 191/2. SPZ člen 66, 69, 69/1.
varstvo lastninske pravice - ločena prodaja solastniških deležev na nepremičnini - cenitev solastniškega deleža - načelo hitrosti postopka
Za pravilno poplačilo upnikov je tako bistveno, da se ugotovi razmerje, po katerem se bo delilo kupnino iz skupne prodaje na dele, ki odpadejo na posamezno nepremičnino. Ker pridobitev cenitve in ugotovitev vrednosti posameznih solastniških deležev zahteva določen čas, je bistveno, da se v skladu z načelom hitrosti v izogib zastoju v nadaljevanju postopka opravi navedeno procesno dejanje čim prej in ne odlaša do razdelitvenega naroka.
V skladu z 79. členom ZDZdr sodišče pred odločitvijo pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta ali premeščena. Mnenje je namenjeno ugotavljanju ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne kadrovske, tehnične in prostorske pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Mnenje teh zavodov pa ne more biti zavezujoče, ker je nesprejemljivo, da ob okoliščinah, ki narekujejo namestitev osebe v varovani oddelek, ukrep ne bi bil izvedljiv. Ob dejstvu, da nasprotna udeleženka huje ogroža svoje zdravje in življenje in torej ni mogoče odlašati z izvedbo ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavod ne glede na prostorsko stisko, ki jo navaja v pritožbi, določilo kot izvajalca institucionalnega varstva.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d, 202d/2. ZKP člen 89, 89/1.
vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obveznost predložitve dokazila o vključitvi v program
Rok za izpolnitev obveznosti predložitve potrdila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, ki ga sodišče določi v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je rok, ki v materialnem pomenu zadeve določa čas, do kdaj najkasneje mora storilec izpolniti obveznost, naloženo s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga je zato šteti za materialnopravni rok.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka tožnici ni povrnila vseh stroškov, ki jih je imela ta na službenih potovanjih (tožena stranka je tožnico v vtoževanem obdobju pošiljala na sestanke s strankami, na katere je morala tožnica potovati z lastnim avtomobilom), kot tudi ne vseh stroškov prevoza na delo in z dela. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo stroškov v zvezi z delom utemeljen.
ZPrCP člen 46, 46/7-6. ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/1, 56.a, 56.a/1.
časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – sankcija – izrek globe – polovično plačilo izrečene globe – kršitev materialnih določb zakona v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je za obdolženca milejši kasneje sprejeti predpis, ki ne predpisuje več izreka stranske sankcije prepovedi vožnje, pri tem pa je globo, ki je predpisana v določenem znesku 1.200,00 EUR prepolovilo, z obrazložitvijo, da so bili izpolnjeni pogoji, da bi globo na kraju izrekel prekrškovni organ, zaradi česar bi lahko plačal le polovico globe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje obdolžencu v korist, k temu pa dodaja, da je sodišče prve stopnje s takšnim ravnanjem kršilo zakon. Če je že ugotovilo, da bi policija (če bi v času prekrška že veljal novejši predpis) obdolžencu izrekla sankcijo že na kraju prekrška, s čimer pa bi obdolženi imel tudi pravico plačati polovico predpisane globe, bi moralo biti ob takšni razlagi dosledno. Tudi v takšnem primeru se namreč kršitelju izreče globa, ki je predpisana, kršitelju pa se da pouk o pravici do plačila polovične globe, če jo plača v določenem roku in ne vloži pravnega sredstva. Zato ugotovitev, da je treba v obravnavani zadevi zaradi kasneje spremenjenega predpisa, ki je milejši za kršitelja uporabiti le tega, ne daje podlage za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje glede izrečene globe.
ZDR člen 32, 33, 43, 88, 88/1, 88/1-3. ZDSS-1 člen 41. ZVZD-1 člen 36. ZZVZZ člen 78, 80, 81. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih člen 5, 5/2, 5/2-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje dela - zdravniški pregled - preventivni pregledi - čakanje na delo na domu
Tožnica je z zavračanjem oprave zdravniških pregledov, na kateri je bila napotena s strani delodajalca, kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato ji je tožena stranka na podlagi tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012524
ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo
Tožnik je bil poškodovan na gradbišču v delovni nezgodi, ko je pregledoval pravilnost izdelave sifona na zgornji etaži gradbenega objekta. Ko se je po kontroli vračal iz zgornje etaže po še neizdelanem stopnišču, se mu je na pohodni rampi ena od desk spodmaknila, zaradi česar je padel in zdrsnil v globino. Gradbeništvo ob upoštevanju varnostnih ukrepov ni nevarna dejavnost. Poškodbam se sicer ni mogoče povsem izogniti, vendar to ne more privesti do zaključka, da je vsak delodajalec, ki se ukvarja z gradbeništvom, avtomatsko objektivno odgovoren za škodo, ki je njegovemu delavcu nastala iz te dejavnosti. Pravilno izdelana in postavljena pohodna rampa tudi ni nevarna stvar. Tudi sicer ni izkazano, da so pohodno rampo delavci tik pred škodnim dogodkom premaknili. Na ustrezno zgrajeni pohodni rampi ne obstoji velika verjetnost, da bi škoda nastala, zato tožena stranka po načelu objektivne odgovornosti ne more biti odgovorna za nastalo škodo.
Tožnik je bil delovodja gradbišča in pri tem zadolžen poskrbeti za varnost delavcev na gradbišču, kar pomeni tudi ustrezno pregledati prehodno rampo, po kateri so delavci prevažali oziroma odvažali gradbeni material. Ob upoštevanju slabše vidljivosti na hodniku je zato pravilna ocena odgovornosti tožene stranke na 70 % in tožnikove soodgovornosti (zlasti iz razloga, ker je bil na delovišču delovodja in ni preveril, ali je pohodna rampa povsem pravilno nameščena) na 30 %.
ZDR člen 88, 96, 109, 109/1, 109/2. ZPP člen 191, 191/2, 191/3.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba tožbe
Naknaden pristop novih tožnikov v pravdo ne pomeni spremembo tožbe, za katero je potrebno soglasje tožene stranke. Iz 2. in 3. odstavka 191. člena ZPP izhaja, da ob vstopu novih tožnikov v pravdo ni potrebno soglasje toženca. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru odločilo, da je subjektivna sprememba tožbe lahko podana, če tožnik namesto prvotnega toženca toži koga drugega, nikoli pa v primeru, če se prvotnemu tožniku pridruži nov tožnik ali pa ga nadomesti. Vrhovno sodišče je poudarilo, da privolitev toženca v takšnem primeru ni potrebna in zato, zaradi nasprotovanja toženca, sodišče tudi ne more preprečiti novemu tožniku, da bi vstopil v pravdo.
Za odmero in izračun odpravnine zaradi redne odpopvedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dan podaje odpovedi ni pomemben. Iz 2. odstavka 109. člena ZDR je namreč razvidno, da odpravnina delavcu pripada, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto. Trajanje zaposlitve pri delodajalcu pa je enako trajanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, ki se konča z iztekom odpovednega roka. Osnova za izračun odpravnine pa je vezana na dan odpovedi, saj je v 1. odstavku 109. člena ZDR eksplicitno določeno, da je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved opravljanja dela - nadomestilo plače - sodno varstvo - pisna zahteva za odpravo kršitev
Tožeči stranki je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka ji je očitala, da je rezervirala letalske karte, ne da bi za to predhodno pridobila odobritev nadrejenega, s čimer je kršila delovna navodila. Direktor tožene stranke tožnici ni dal jasne in nedvoumne informacije, da službenega potovanja sploh ne bo odobril, ampak prav nasprotno, da naj preveri še cene vozovnic. V ugotovljenih okoliščinah, ko je tožnica morala po navodilu direktorja pridobiti dodatne informacije glede cene letalskih kart, ko se je z rezervacijo tudi mudilo tožnici ni mogoče očitati naklepnega ravnanja v nasprotju s (pisnimi) navodili tožene stranke, saj je upoštevala dodatne ustne zahteve direktorja (da preveri cene letalskih kart v ekonomskem razredu), niti hude malomarnosti, saj je v danih okoliščinah storila vse, kar bi lahko pričakovali od povprečno skrbnega delavca. Zato tožnici ni mogoče očitati, da bi tožena stranka zaradi njenega ravnanja izgubila zaupanje v njeno delo v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR, saj ne obstajajo razlogi, določeni z ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Ker tožeča stranka ni trdila, da bi po prejemu sklepa o prepovedi opravljanja dela podala pisno zahtevo za odpravo kršitev delodajalca, ni ravnala v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZDR, ki določa, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero izmed njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima na podlagi prvega odstavka 204. člena ZDR pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma svoje obveznosti izpolni. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s prvim in drugim odstavkom 204. člena ZDR, njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači za čas prepovedi opravljanja dela ni utemeljen.
ZSReg člen 36, 41, 41a. ZGD-1 člen 590, 590/4, 605, 623, 623/3, 623/6, 625, 625/5, 634, 634/2, 635, 635/2, 635/3.
statusno preoblikovanje družbe – delitev prenosne družbe – vpis delitve družbe v sodni register – konstitutiven učinek - izčlenitev družbe – pomanjkljivosti delitve – konvalidacija pomanjkljivosti – registrska zapora - ničnost kapitalske družbe – ugotovitev ničnosti vpisa – tožba za ugotovitev ničnosti - izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev – sprememba ničnostne tožbe
Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZZVZZ člen 80, 81.
začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika - nov predlog
V tožnikovem primeru je zdravstvena komisija v dokončni in pravnomočni odločbi, ki je tožnik ni izpodbijal, ugotovila, da je tožnik začasno nezmožen za delo določeno obdobje, od določenega dne dalje pa, da je za delo zmožen. Tožnikova osebna zdravnica je toženi stranki predlagala, da tožniku iz istega zdravstvenega razloga, zaradi katerega mu je bil bolniški stalež odobren s pravnomočno odločbo, odobri bolniški stalež tudi po spornem datumu. Predlogu ni predložila novih izvidov, ki bi izkazovali nenadno poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja po pravnomočno zaključenem bolniškem staležu. Mnenje posameznih lečečih zdravnikov glede začasne nezmožnosti za delo za izvedenski organ ZZZS ni obvezujoče. Slednji pa je ugotovil, da tožnikovo zdravstveno stanje ne utemeljuje bolniškega staleža tudi po spornem datumu, oz. da pri tožniku tudi ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato je bil predlog osebne zdravnice neutemeljen, izpodbijani odločbi tožene stranke, da bolniški stalež po spornem datumu ni medicinsko utemeljen, pa sta zakoniti.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3. ZVOP-1 člen 74.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo - zagovor - dokaz - videoposnetek - snemanje na delovnem mestu - varstvo osebnih podatkov - videonadzor delovnih prostorov
V pisnem opozorilu pred odpovedjo je tožena stranka tožniku (prodajalcu na bencinskem servisu) očitala, da je spornega dne med delovnim časom trikrat vplačal športne stave na svoj račun, čeprav je bilo to v nasprotju z navodili „Poslovanje bencinskega servisa“. V pisnem opozorilu je bil tožnik tudi opozorjen na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru ponovne kršitve njegovih obveznosti. V navodilih je izrecno navedeno, da prodajalec v izmeni ne sme vplačevati iger na srečo za svoje potrebe. Ker je tožnik to prepoved kršil, je s tem ravnanjem kršil svoje delovne obveznosti, kar je bil utemeljen razlog za podajo pisnega opozorila.
Tožnik je storil tri kršitve, ki mu jih je tožena stranka očitala v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Stranki, ki je na bencinskem servisu prevzela dobitek iz naslova športnih stav, v nasprotju z navodili delodajalca ni vročil niti poskusil vročiti računa za izplačani dobitek, prav tako pa ji ni izdal in izročil letaka, katerega izdajo je sicer evidentiral preko čitalca črtne kode. Določenega dne ni preveril pristnosti bankovca, s katerim je stranka plačala račun v za to namenjeni napravi, ki se nahaja na prodajnem pultu poleg ekrana računalnika. V primeru stranke, ki pri sebi ni imela plačilnega sredstva in je to ugotovila šele potem, ko je že natočila gorivo, ni izpolnil obrazca za pripoznavo dolga, temveč ji je izdal le račun, nanj napisal podatke o vozilu in ga spravil v blagajno. Ker je torej tožnik storil opisane tri kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
S tem, ko je tožena stranka iz zakonsko dopustnih razlogov izvajala videonadzor nad posameznimi delovnimi prostori zaradi varovanja ljudi in premoženja (med njimi je bil tudi pult z blagajno, kjer je delal tudi tožnik) in pri tem posnela tudi tožnika, tega snemanja ni mogoče opredeliti kot protizakonitega.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - dodatne omejitve pri delu
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Poleg že ugotovljenih omejitev pri delu so potrebne dodatne omejitve. Zato je utemeljen njegov zahtevek na priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto z že priznanimi in novimi ugotovljenimi omejitvami
pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - invalidnost - sodba presenečenja
Tožnica je svoj tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s polovičnim delovnim časom utemeljevala s tem, da je zaradi zdravstvenega stanja oči upravičena do skrajšanega delovnega časa 4 ure na dan. S pridobljenim psihiatričnim izvedenskim mnenjem se je tožnica strinjala in nanj ni imela pripomb. Še vedno pa je vztrajala, da njeno stanje oči ne dopušča dela v polnem delovnem času, kar je potrebno razčistiti z oftalmološko stroko. Sodišče prve stopnje je zaradi tega, po pridobiti izvedenskega mnenja o psihiatričnem stanju tožnice, zaslišalo še oftalmologa. Sodišče prve stopnje je postopek vodilo tako, da tožnica ni mogla vedeti, da bo sodišče odločilno dejstvo, ali je zaradi stanja oči sposobna delo opravljati v polnem ali polovičnem delovnem času, štelo kot nepomembno in takšno, da o tem odloča specialist psihiater. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici omogočiti, da spozna, katera dejstva bo sodišče štelo kot odločilna in jo pozvati, naj ustrezno dopolni svoje navedbe oziroma predloži dokaze zanje. Na izpoved sodnega izvedenca in njegovo obrazložitev, da je pri tožnici nujno potrebna ne samo fizična, temveč tudi časovna razbremenitev, tožena stranka ni imela nobenih pripomb, navedb ali drugih dokaznih predlogov. Tožeča stranka je tako še toliko bolj utemeljeno pričakovala v celoti ugodilno sodbo. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP in pritožnici ni omogočilo, da bi spoznala, na podlagi katerih odločilnih dejstev bo sodišče odločilo, je sodba (s katero je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo) za pritožnico pomenila presenečenje, zato jo je pritožbeno sodišče zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka razveljavilo.
ZPP člen 319, 319/2, 328, 328/1. ZJU člen 39. ZObr člen 15, 24.
službena ocena - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijane službene ocene in odločitev komisije pravnomočno zavrnjen, je treba v tem sporu tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Na to odločitev ne vpliva okoliščina, da je moral pred vložitvijo tožbe pri toženi stranki zahtevati odpravo kršitev po 100.a členu ZObr oziroma po 24., 25., oziroma 39. členu ZJU, saj vprašanje te procesne predpostavke ne vpliva na ugotovitev, da je bilo o delu tožnikovega tožbenega zahtevka že pravnomočno razsojeno.