zamudne obresti - tek zamudnih obresti - obračun zakonskih zamudnih obresti - program vrhovnega sodišča - program za izračun zakonskih zamudnih obresti
Zamudne obresti tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do plačila in pripadejo upniku za vsak dopolnjen dan zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti.
Pravilnost obračuna po programu Vrhovnega sodišča RS.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske hiše – ključ delitve stroškov – nesklepčna tožba
Tožnik bi moral za vsako vrsto postavke po vtoževanih računih določno navesti ključ delitve oz. kriterije, na podlagi katerih je obračunal delež, ki odpade na toženca. Ker pa so trditve glede ključa delitve stroškov pomanjkljive, toženec pa je temu ključu ugovarjal, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
URS člen 33. ZIZ člen 178, 178/4, 178/5, 181, 181/1, 191, 191/2. SPZ člen 66, 69, 69/1.
varstvo lastninske pravice - ločena prodaja solastniških deležev na nepremičnini - cenitev solastniškega deleža - načelo hitrosti postopka
Za pravilno poplačilo upnikov je tako bistveno, da se ugotovi razmerje, po katerem se bo delilo kupnino iz skupne prodaje na dele, ki odpadejo na posamezno nepremičnino. Ker pridobitev cenitve in ugotovitev vrednosti posameznih solastniških deležev zahteva določen čas, je bistveno, da se v skladu z načelom hitrosti v izogib zastoju v nadaljevanju postopka opravi navedeno procesno dejanje čim prej in ne odlaša do razdelitvenega naroka.
Procesna situacija, ko je postavljen začasni zastopnik, ne izključuje pravila, da se stranki povrnejo samo tisti stroški, ki so bili za pravdo potrebni.
V skladu z 79. členom ZDZdr sodišče pred odločitvijo pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta ali premeščena. Mnenje je namenjeno ugotavljanju ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne kadrovske, tehnične in prostorske pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Mnenje teh zavodov pa ne more biti zavezujoče, ker je nesprejemljivo, da ob okoliščinah, ki narekujejo namestitev osebe v varovani oddelek, ukrep ne bi bil izvedljiv. Ob dejstvu, da nasprotna udeleženka huje ogroža svoje zdravje in življenje in torej ni mogoče odlašati z izvedbo ukrepa sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavod ne glede na prostorsko stisko, ki jo navaja v pritožbi, določilo kot izvajalca institucionalnega varstva.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d, 202d/2. ZKP člen 89, 89/1.
vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obveznost predložitve dokazila o vključitvi v program
Rok za izpolnitev obveznosti predložitve potrdila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, ki ga sodišče določi v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je rok, ki v materialnem pomenu zadeve določa čas, do kdaj najkasneje mora storilec izpolniti obveznost, naloženo s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga je zato šteti za materialnopravni rok.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Glede na poseben način odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških lahko storilec zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse najkasneje s pritožbo zoper odločbo, s katero se sodna taksa odmeri. Če namreč storilec zoper odločitev o odmeri sodne takse ne vloži pritožbe, takšna odločitev postane pravnomočna in je ni mogoče več spreminjati z naknadnim sklepom o oprostitvi plačila sodne takse.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078498
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
doplačilo sodne takse za pravdni postopek – delno plačilo sodne takse – delni umik predloga za izvršbo – umik ugovora - pravdni stroški
Ker takse ni plačala v celoti, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožeča stranka (v celoti) umaknila tožbo. Toženkin umik ugovora zoper sklep o izvršbi in tožničin delni umik predloga za izvršbo za ta del odločitve nista imela nobenega pomena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki se je zaradi zmanjšanega obsega prodaje in spremenjene strukture izdelkov zmanjšala potreba po zaposlenih delavcih v proizvodnem procesu. Zmanjšana prodaja je v spornem času imela za posledico zmanjšan poslovni rezultat tožene stranke, ki je v tožničinem primeru odločilno vplival na obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 84, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka tožnice pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi. Poleg tega je ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in ji ni omogočila zagovora (prvi odstavek 85. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012524
ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo
Tožnik je bil poškodovan na gradbišču v delovni nezgodi, ko je pregledoval pravilnost izdelave sifona na zgornji etaži gradbenega objekta. Ko se je po kontroli vračal iz zgornje etaže po še neizdelanem stopnišču, se mu je na pohodni rampi ena od desk spodmaknila, zaradi česar je padel in zdrsnil v globino. Gradbeništvo ob upoštevanju varnostnih ukrepov ni nevarna dejavnost. Poškodbam se sicer ni mogoče povsem izogniti, vendar to ne more privesti do zaključka, da je vsak delodajalec, ki se ukvarja z gradbeništvom, avtomatsko objektivno odgovoren za škodo, ki je njegovemu delavcu nastala iz te dejavnosti. Pravilno izdelana in postavljena pohodna rampa tudi ni nevarna stvar. Tudi sicer ni izkazano, da so pohodno rampo delavci tik pred škodnim dogodkom premaknili. Na ustrezno zgrajeni pohodni rampi ne obstoji velika verjetnost, da bi škoda nastala, zato tožena stranka po načelu objektivne odgovornosti ne more biti odgovorna za nastalo škodo.
Tožnik je bil delovodja gradbišča in pri tem zadolžen poskrbeti za varnost delavcev na gradbišču, kar pomeni tudi ustrezno pregledati prehodno rampo, po kateri so delavci prevažali oziroma odvažali gradbeni material. Ob upoštevanju slabše vidljivosti na hodniku je zato pravilna ocena odgovornosti tožene stranke na 70 % in tožnikove soodgovornosti (zlasti iz razloga, ker je bil na delovišču delovodja in ni preveril, ali je pohodna rampa povsem pravilno nameščena) na 30 %.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495, 495/1, 496.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - račun - kršitev pravice do izjave - opredelitev do strankinih navedb
Ključna je ugotovitev, da je tožnik po naročilu tožene stranke opravil naročeno storitev (popravilo avtomobila). Tožena stranka je takšno storitev dolžna plačati, ne glede na to ali je bil račun izdan v 8 dneh po opravi del, ali je skladen z računovodskimi standardi in ali je dovolj specificiran.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe
Zaradi racionalizacije poslovanja je tožena stranka morala odpustiti nekaj delavcev, med njimi tudi dva novinarja in sicer tožnika, ki je bil zaposlen na delovnem mestu novinar urednik in njegov sodelavec, ki je bil zaposlen na delovnem mestu novinar. Ker tožena stranka v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni uporabljala nobene od kolektivnih pogodb o zaposlitvi, za katere je tožnik navajal, da je bila njihova uporaba dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, torej SKPgd, KPČIZKD in tudi ne KPpn, ji ni bilo potrebno upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev po kolektivnih pogodbah. Tožena stranka je spoštovala določila ZDR, ki se nanašajo na postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZDR člen 7, 72. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen - poslovodna oseba - individualna pogodba o zaposlitvi - kolektivna pogodba
ZDR pogodbene kazni v primeru pravnomočno ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne ureja, jo pa ureja 45. člen Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo, vendar ne za poslovodne delavce. V 3. členu te kolektivne pogodbe je izrecno določeno, da ne velja za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili. Ker kolektivna pogodba ne velja za poslovodne delavce, poslovodnemu delavcu pogodbena kazen ne pripada sama po sebi, ampak mora biti izrecno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
Določba 72. člena ZDR pri sklepanju pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami dopušča možnost, da se pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (ki so taksativno naštete v tem členu) v pogodbi o zaposlitvi uredijo drugače. V individualni pogodbi o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da ima tožnik še določene pravice, ki mu pripadajo kot poslovodnemu delavcu, pri tem pa nista izrecno zapisali, da tožniku pripada pogodbena kazen v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
invalidnost - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
V zvezi z določbo 67. člena ZPIZ-1 (po katerem pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti - moški oziroma 61 let starosti - ženska) in priznanjem pravice od invalidske pokojnine je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da določbe 67. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti invalid II. ali III. kategorije invalidnosti že ob nastanku invalidnosti star 63 let (moški) oziroma ženske 61 let, če na podlagi 1. odstavka 66. člena ZPIZ-1 ne bi mogel pridobiti pravic na podlagi invalidnosti. Zato je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi III. kategorije invalidnosti od dne, ko je dopolnil starost 63 let.
člani upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - prenehanje položaja člana upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika
Podlaga za imenovanje (zamenjavo) člana upniškega odbora so do objave sklepa o preizkusu terjatev podatki o dolžnikovih (navadnih) upnikih, ki morajo v skladu z določbo 3. v zvezi s 1. točko 1.odstavka 142. člena v zvezi s 1. točko 3. odstavka 80. člena ZFPPIPP temeljiti na bilanci stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končal pred uvedbo postopka prisilne poravnave.
Tožena stranka je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega ni izkazano potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker ni izkazano, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil (tega ni predložil niti v postopku pred sodiščem prve stopnje), je taka pritožba na podlagi 2. odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je potrebno zavreči.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - zastaranje
Tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačala plače, za katero sta se stranki ustno dogovorili, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač utemeljen.
V skladu z 206. členom ZDR zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku petih let. Ker od zapadlosti posamezne zahtevane plače do vložitve tožbe ni poteklo pet let, zahtevek iz naslova neizplačane plače ni zastaral.
zavrženje pritožbe - vročanje - pooblaščenec - predstavnik sindikata - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Kadar je pooblaščenec stranke predstavnik sindikata, ki je zaposlen na sindikatu za zastopanje svojih članov, se pooblaščencu vročajo sodna pisanja preko sindikalne organizacije, v kateri je zaposlen, to je po določbi 133. člena ZPP. Kot datum prejema sodnega pisanja se šteje datum, ko je bila vročitev opravljena v skladu s 133. členom ZPP, to pa je izročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oz. poslovnem prostoru ali na sedežu. Zato tudi v obravnavanem primeru ni odločilno, kdaj je pooblaščenec pisanje dejansko prejel, prav tako pa ni pomembno, ali je prišlo do napake pri zapisu pooblaščene delavke v tajništvu o datumu prejema sodbe. Zaradi morebitne napake pri poslovanju s prevzetim in pravilno vročenim sodnim pisanjem ni mogoče podaljšanje zakonskega roka za pritožbo.
Pritožba tožeče stranke zoper sodbo je bila vložena neposredno na prvostopenjsko sodišče po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, kar je prepozno, zato jo je bilo potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP).
stroški postopka - umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožeča stranka je poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za sporno leto. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 (po kateri delodajalec v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice) ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.