odškodnina za duševne bolečine - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - hrup - čezmerne emisije - primerjalni podatki o hrupnosti drugih cest
Hrup, ki ga je povzročal promet pri hiši tožnikov, ki je presegal mejne vrednosti dovoljenega hrupa, ni več običajen v smislu tretjega odstavka 133. člena OZ. Sodišču prve stopnje ob tako ugotovljenih objektivnih podatkih ni bilo potrebno ugotavljati primerjalnih podatkov o hrupnosti drugih cest, ki so pomembne za odškodninske zahtevke tamkajšnjih prebivalcev (v pritožbi uveljavljena primerjava s cesto G 1-3). Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je hrup na cesti G 1-1 naraščal počasneje kot ob cesti G 1-3, saj ni pomembna dinamika naraščanja hrupa, pač pa ugotovljene vrednosti, ki so bile nad dovoljeno mejo, zaradi česar so povzročale duševne bolečine, ki utemeljujejo odškodnino.
S tega stališča tožnik tako po kriteriju nekoliko večje oddaljenosti bivališča od ceste (okoli 30 m), relevantnega obdobja izpostavljenosti (od 30. 10. 2006 do 15. 7. 2009), kakor tudi z vidika povprečne osemurne dnevne odsotnosti z doma zaradi opravljanja svojega dela, sodi v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
Ugotovitev o omejitvi rabe nepremičnine parc. št. x k.o. S. in njeno tudi po presoji sodišča druge stopnje ustrezno numerično oceno (10 %) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine za razlaščeno zemljišče. V skladu z drugim odstavkom 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) odškodnina za razlaščeno nepremičnino obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Glede slednje v zakonu ni omejitev, kolikšen delež lahko predstavlja glede na celotno določeno odškodnino za razlaščeno nepremičnino.
dogovor o krajevni pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti – ugovor krajevne nepristojnosti – prepozne navedbe
Ne glede na to, v kateri fazi postopka sodišče presoja svojo pristojnost, pri tem upošteva le navedbe v tožbi, dejstva, ki so sodišču znana, in navedbe v ugovoru krajevne nepristojnosti, če ga toženka pravočasno poda.
Sodišču prve stopnje se za izpolnitev standarda obrazloženosti sodbe ni treba izrecno, pri vsakem dokazu posebej, izrekati o tem, zakaj (na primer) nekaterim izpovedbam prič poklanja vero, drugim pa ne in s tem, ko ni izrecno obravnavalo konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, očitana kršitev še ni podana. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožena je stranka uporabo programa tudi opustila, a pri tem pogodbenega odnosa s tožečo stranko ni prekinila in je tako morala tožeča stranka preko podizvajalca še vedno ostati v pripravljenosti za zagotavljanje storitev vzdrževanja opreme za toženo stranko, zaradi česar je tožena stranka prisojene pavšalne mesečne zneske dolžna tudi plačati.
izvršba bodočih občasnih terjatev – zavarovanje s predhodno odredbo
Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.
paulijanska tožba – predmet izpodbijanja – oškodovanje upnikov – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – možnost poplačila
Hipoteka, zastavna pravica na nepremičnini, pomeni le, da je terjatev zavarovana z vrednostjo nepremičnine, ne pomeni pa, da s hipoteko zavarovana terjatev dejansko obstoji in tudi ne, da obstoji v višini vknjižene hipoteke.
Če je sporazum o delitvi skupnega premoženja v celoti neveljaven, gre dejansko za skupno premoženje, nanj tožnica ne more poseči kot skupno premoženje, ne da bi pred tem s tožbo zahtevala določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju. V kolikor pa je bil sporazum o delitvi skupnega premoženja glede polovice premoženja veljavno sklenjen, pa je zahtevek tožnice utemeljen glede polovice premoženja, ki je predmet izpodbijanja.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V predlogu za izvršbo tožeča stranka (upnik) zaradi načina njegove vložitve ne more navesti nobene trditvene podlage, niti ne more priložiti nobenih listin, zaradi česar tudi tožena stranka z ugovorom (dolžnik) praviloma ne more vsebinsko nasprotovati vtoževani terjatvi. Zato jima je treba dati v sporih majhne vrednosti možnost, da po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v še eni pripravljalni vlogi navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze (ta vloga je po vsebini dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo), nato pa v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovorita še na navedbe nasprotne stranke.
nepopolna tožba – poprava tožbe – predložitev pooblastila za zastopanje – podaljšanje roka za popravo
Ratio zakonske ureditve odpravljanja pomanjkljivosti tožbe (vključno z nepredloženimi pooblastili) nalaga restriktivno razlago določb o dodatnem podaljševanju roka za njihovo odpravo (drugi odstavek 110. člena ZPP).
Ustne zahteve tožeče stranke toženi stranki na vrnitev posojila ob hkratni pasivnosti in neodzivnosti tožene stranke k vrnitvi posojila pa ni opredeliti kot konkludentnega priznanja terjatve ter s tem povezane pripoznave (priznanja) dolga, ker navedena zahteva predstavlja le golo upnikovo zahtevo za izpolnitev obveznosti.
ZIZ člen 64. Zakon o zemljiških knjigah par.39. ZZK-1 člen 243. SPZ člen 267. ZPP člen 286, 286.a.
nedopustnost izvršbe – varstvo pravice v pričakovanju – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – izbrisna tožba – označitev nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identiteta nepremičnine - pravočasnost predložitve listin
Sodna praksa obveznosti predlagatelja zemljiškoknjižnega postopka, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga vpisu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, ne razlaga dobesedno in v primerih, ko dvoma o identiteti nepremičnine ni, stoji na stališču, da ovir za vpis ni (Cdn 143/2011 in druge). Na podlagi spremenjenega 243. člena ZZK-1 (od uveljavitve ZZK-1C) pa je mogoče ob dosledni izpeljavi novelirane ureditve izbrisne tožbe zagovarjati celo stališče, da lahko ugovor tretjega v izvršilnem postopku (kupca, ki ima le zavezovalni, ne pa tudi razpolagalni pravni posel in nepremičnino v posesti) temelji že na obligacijski pravici, ki utemeljuje pridobitveni zahtevek.
Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki bodisi niso v njihovem spoznavnem področju bodisi presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke lahko razumno pričakuje. Ta nivo se lahko spreminja in je vsakokrat odvisen od usposobljenosti in znanja konkretne stranke.
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka iz 286. čl., ker tožena stranka dejstev, ki so jih ugotovili šele izvedenci v strokovnih mnenjih, ni bila dolžna navajati, saj jih glede na strokovno znanje, ki se od nje razumno pričakuje, ni mogla poznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063804
ZPP člen 196, 199, 200, 200/2, 200/3, 202, 285, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 275. OZ člen 418, 418/3.
objektivna sprememba tožbe – intervencija – sosporniški intervenient – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi intervencije – odstop terjatve – začetek stečajnega postopka – prevzemnik terjatve – pobot – materialno procesno vodstvo – nesubstancirani dokazni predlogi – gradbeni spor
Čeprav tožeča stranka ni izrecno predlagala razveljavitve sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa ju je sodišče prve stopnje zaradi objektivne spremembe tožbe moralo razveljaviti. To sodišče prve stopnje stori tudi brez tožbenega predloga, v kolikor je to potrebno.
Oseba, ki se želi pravde udeleževati kot intervenient (tudi če gre za sosporniškega intervenienta), mora to predlagati, od predloga dalje pa se lahko udeležuje postopka in se njegova dejanja ne morejo izključiti, vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija. To pa pomeni, da je trenutek, ko je bila intervencija s strani tretjega predlagana, zelo pomemben za upoštevanje njegovih dejanj.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 403, 407, 407/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – preverjanje po uradni dolžnosti
V skladu z ustaljeno sodno prakso ugovora obstoja ovir za odpust obveznosti ni mogoče zavreči kot prepoznega, če je ovira nastopila po poteku roka iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP.
Po uradni dolžnosti sodišče preverja obstoj ovir po 1. in 3. točki 399. člena ZFPPIPP le v fazi, ko odloča o začetku postopka odpusta obveznosti.
EKČP člen 6. URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 76, 76/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - pričakovalna pravica kupca - ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev izvršilnih dejanj
Domik je eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ter naslov za njeno pridobitev. Kupec nepremičnine na javni dražbi po izdaji sklepa o domiku še ni lastnik nepremičnine, je pa v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti plačila kupnine. Ne more pa biti odvisna od kakšne druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena ZIZ posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. z domikom.
ZPP člen 69, 481. ZS člen 115. ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa
Pravila o stvarni pristojnosti so prisilne narave in jih z dogovorom ni mogoče spreminjati.
Blokada transakcijskega računa sicer res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost stranke.
zamudne obresti - tek zamudnih obresti - obračun zakonskih zamudnih obresti - program vrhovnega sodišča - program za izračun zakonskih zamudnih obresti
Zamudne obresti tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti do plačila in pripadejo upniku za vsak dopolnjen dan zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti.
Pravilnost obračuna po programu Vrhovnega sodišča RS.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 46.
nagrada tolmača – materialni stroški v zvezi z delom tolmača – višina materialnih stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z 46. členom Pravilnika o sodnih tolmačih lahko sodišče materialne stroške v zvezi z delom tolmača ovrednoti maksimalno v višini 15 % od odmerjene nagrade, lahko pa jih ovrednoti nižje. Določba nalaga sodišču, da ovrednoti višino materialnih stroškov, ki so nastali tolmaču. Torej mora višino materialnih stroškov ovrednotiti ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in obrazložiti svojo odločitev.
Izročitelj si v izročilni pogodbi lahko izgovori dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo, ki je v izročiteljevem življenjskem interesu, saj mu omogoča ohranitev njegovega življenjskega standarda ali pa mu celo zagotovi možnosti za preživetje, posebej ko izroči in razdeli vse ali glavnino svojega premoženja, drugih sredstev za preživljanje (npr. pokojnine) pa nima ali so le-ta preskromna. Čeprav je toženec v začetnem obdobju po sklenitvi pogodbe svoje obveznosti iz izročilne pogodbe v pretežni meri izpolnjeval, že več kot leto dni trajajoče popolno zanemarjanje obveznosti iz izročilne pogodbe več kot zadošča za zaključek, da je toženčevo neizpolnjevanje z izročilno pogodbo prevzetih obveznosti trajne narave.
ZIZ člen 270, 271, 272. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjeten obstoj njegove terjatve v zvezi z nezakonitostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je tožena stranka tožnikovo delo razporedila med ostale sodelavce, to pomeni, da je delo, ki ga je tožnik opravljal, še obstajalo, vendar pa so ga zaradi drugačne organizacije poslovanja lahko opravljati tožnikovi sodelavci. S tem pa je prenehala potreba po delu tožnika, kar je lahko zakonit in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei člena 89/1 ZDR-1. Zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržalo učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočno končanega postopka o glavni stvari, ni utemeljen.