skupno premoženje – načelo realne subrogacije – prispevek zakonca
Po načelu realne subrogacije je mogoče kot skupno premoženje šteti tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom. Odločilen kriterij za presojo, ali gre za skupno ali posebno premoženje, je vir financiranja oziroma v konkretnem primeru, ali je bil nakup agregata financiran iz skupnega premoženja ali iz tožnikovega posebnega premoženja. Med strankama ni sporno, da je bil delno financiran iz skupnega premoženja (prva dva obroka plačila kupnine). Ker je bil elektroagregat kasneje prodan, sodi del kupnine oziroma znesek 1.759,65 EUR v skupno premoženje.
Vsebinsko nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ne vpliva na pravico izvedenca do nagrade za opravila, potrebna za njegovo izdelavo. Če stranka meni, da izvedenec ni pojasnil določene okoliščine ali da so njegovi zaključki napačni, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka (prav tako v pritožbi zoper končno odločitev, če njene upravičene pripombe niso bile upoštevane, ali če so izvedenčevi zaključki napačni). Ni pa to razlog, da izvedenec ne bil upravičen do nagrade, ki mu gre za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja. Izvedenec je namreč s strani sodišča zadano nalogo opravil. To pa je temelj za prisoditev nagrade.
ZVEtL člen 7, 7/2,16, 20, 21, 24, 25, 25/1, 26, 26/1, 31. ZPP člen 286. ZNP člen 21.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prekluzija – pripadajoče zemljišče – zemljišče, na katerem stavba stoji – vrednost spornega predmeta – nedokončana etažna lastnina – pasivna legitimacija – pravni interes – materialno procesno vodstvo – javno dobro
Naravi postopkov po ZVEtL je treba ustrezno prilagoditi tudi smiselno uporabo določb ZPP o prekluziji in upoštevati vse tiste navedbe strank, ki bodo lahko pripeljale do dokončne ureditve razmerij. Glede na naravo postopka morajo biti prekluzije ustrezno omejene.
Ker je spor o obsegu pripadajočega zemljišča, se je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVEtL kot pripadajoče zemljišče lahko določilo le zemljišče, na katerem stavba stoji.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078496
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/6, 239/7. OZ člen 306, 311, 312. ZNP člen 174.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – verjetnost obstoja terjatve – pobot terjatev – sodni depozit – polog dolgovane stvari – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka
Glede zatrjevanega obstoja terjatve v znesku 2.000,00 EUR, ki ga je moral pritožnik plačati kot predujem za stroške sodnih cenilcev, pritožnik ne zatrjuje, da že razpolaga s sodno odločbo, s katero je dolžniku naloženo, da mora navedeni znesek kot strošek izvršilnega postopka plačati upniku. Njegova terjatev iz tega naslova zoper dolžnika torej še ni zapadla v plačilo. Glede te uveljavljane terjatve torej upnik ni izkazal procesne legitimacije kot upravičeni predlagatelj.
pravdni stroški – povod za tožbo – okoliščine konkretnega primera - opomin
Presoja tega, ali je toženec dal povod za tožbo, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Zgolj s sklicevanjem na stališče sklepa II Cp 2424/2009, da izostanek tožnikovega opomina tožencu pomeni, da toženec ni dal povoda za tožbo, še ne pomeni, da je bil tudi v obravnavanem primeru potreben opomin.
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine, sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokazov. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi lahko tožnik obstoj in obseg nepremoženjske škode dokazoval le z izvedencem medicinske stroke.
pravdni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – načelo uspeha - čas odločanja o pravdnih stroških
Prvostopenjsko sodišče je priznalo nagrado pooblaščencu za postopek zaradi insolventnosti po tar. št. 3431 ZOdvT, ki pa je dolžnik ni uveljavljal. S tem je prekršilo osnovno načelo iz prvega odstavka 2. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072133
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja - sklepčnost - vlaganja - realizirana najemnina - zastaranje
Pri zahtevku na podlagi 145c člena ZIKS oziroma drugega odstavka 72. člena ZDen gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Njegov položaj mora biti takšen, kot da ne bi bilo zaplembe premoženja. Glede vrnjene nepremičnine je zato treba upoštevati civilne plodove, ki bi jih dajala, pa tudi vse stroške, ki bi jih pogojevalo njeno vzdrževanje.
sodni penali - postopek določitve sodnih penalov - postopek izterjave sodnih penalov - zmanjšanje višine sodnih penalov
Iz konteksta zakona izhaja, da sta si postopek določitve sodnih penalov in postopek izterjave sodnih penalov prirejena ter da sta oba predlagalna postopka.
Dolžnik bi lahko zahteval zmanjšanje sodnih penalov samo v postopku, v katerem so bili le-ti določeni, nikakor pa ne v postopku izterjave sodnih penalov. V tem postopku bi lahko morebiti predlagal le odlog izvršbe, če bi v predhodnem postopku predlagal zmanjšanje višine sodnih penalov.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – strah – intenzivni primarni strah – strah pred trajno delovno nezmožnostjo
Tožnikova bojazen pred trajno delovno nezmožnostjo ni pravno priznana oblika škode v okviru odmere odškodnine iz naslova strahu, kjer se upošteva le primarni in sekundarni strah in bi ga bilo mogoče upoštevati v okviru odmere denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079874
ZOZP člen 7. ZPP člen 325, 328.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – dokazno breme – vožnja pod vplivom alkohola – odgovornost za nesrečo – premoženjska škoda – valorizacija delnega plačila – popravni sklep – dopolnilna sodba
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo (da je oškodovancu pravilno izplačala odškodnino) in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma razbremenitve je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ali da ni (v celoti) kriv za prometno nezgodo, ali da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079869
ZD člen 2, 123. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 328.
pisna pomota – popravni sklep – obseg zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – darilo zapustnika – življenjsko zavarovanje – upravičenec do zavarovalnine – pogrebni stroški – dolg zapuščine
V izreku izpodbijane sodbe je parcela označena z napačno številko, kar predstavlja zgolj pisno pomoto, ki jo lahko sodišče kadarkoli odpravi z ustreznim popravnim sklepom in ne onemogoča pritožbenega preizkusa sodbe, saj je ugotovitev, da tudi ta nepremičnina spada v zapuščino, že pravnomočna.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vsebine sklenjene pogodbe o življenjskem zavarovanju zapustnika, zato je relevantno dejansko stanje glede obsega zapuščine ostalo nerazjasnjeno. Če je toženka res edina upravičenka do zavarovalnine, potem gre za neodplačno razpolaganje zapustnika v njeno korist in s tem za njeno posebno premoženje.
Sam obstoj izvenzakonske skupnosti ne more biti ovira za pridobitev posebnega premoženja, če je partner v ta namen porabil izključno svoja lastna sredstva (na primer darilo, dediščino, svoje prihranke, ki jih je ustvaril pred začetkom takšne skupnosti); ker pa gre vendarle za izjemo, bi moralo sodišče prve stopnje te trditve presojati bolj kritično.
ZNP člen 131. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3.
postopek za ureditev mej – meja med javnim dobrom in zemljišči v lasti občanov – močnejša pravica – katastrska meja – način določitve predlagane meje
Meja med javim dobrom in zasebnimi zemljišči se praviloma določa po katastru. Če pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je treba v skladu s 3. členom Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru določiti mejo v korist javnega dobra na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.
ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072153
ZOZP člen 15. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
uporaba vozila – razlaga – acte claire – odškodnina – vzročna zveza – predhodno vprašanje
Pojma uporaba vozila iz 15. člena ZOZP ter 3. člena Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24.4.1972 ni mogoče razlagati tako, da zajema tudi primer, ko potnik, ki sedi v avtobusu pred oškodovancem, premakne okensko zaveso in s tem povzroči, da oškodovancu na čelo pade prečka, na kateri so obešene zavese.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063805
ZIZ člen 15, 257, 257/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
predhodna odredba – nevarnost – celovit gospodarski položaj dolžnika – obseg sredstev – obseg obveznosti – predmet izvršbe – uspešnost poslovanja – plačilna sposobnost - projekcija poslovanja v bodoče
Za presojo, ali kot verjetna obstaja nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena, je bistven celovit gospodarski položaj dolžnika kot tisto objektivno dejstvo, iz katerega je sklepati, da bi bila morebitna izvršba po uspešno uveljavljeni terjatvi ogrožena. Ker se upnik v izvršbi poplačuje iz sredstev (premoženja) dolžnika, je zato bistveno vprašanje, ali obseg sredstev presega obveznosti dolžnika.
motenje posesti – zadnje posestno stanje – dovoljena samopomoč
Ker je dokazni postopek na prvi stopnji pokazal, da tožnica posesti pred 25. 4. 2013 ni imela, ji toženca posesti s predhodnim nanosom gnoja in posejanjem trave nista mogla odvzeti. Tožnica je s kasnejšo posaditvijo krompirja ravnala samovoljno, zato sta se toženca s svojimi kasnejšimi posegi (sečnjo dreves in rušenjem ograje) poslužila dovoljene samopomoči.