dopustna podlaga - ničnost pogodbe - soglasje za sklenitev pogodbe - čezmerno prikrajšanje - dejstva in dokazi - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če pristojni organ ni sprejel sklepa o izdaji obveznic, to ne pomeni, da pogodba, ki jo je zastopnik sklenil za storitve, ki jih je mogoče opraviti samo po izdaji tega sklepa, nima dopustne podlage; zato pogodba za te storitve ni nična. Navedeni sklep tudi ne predstavlja soglasja organa za sklenitev pogodbe, zato dejstvo, da sklepa ni bilo, ne pomeni, da pogodba ni bila sklenjena.
Tožnik mora navesti konkretne okoliščine, pomembne za presojo, ali je podano čezmerno prikrajšanje ali ne; s tem, ko sodišče ni ugodilo njegovemu predlogu za izvedenstvo, na podlagi česar bi potem lahko preciziral tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe iz tega naslova, ni nepopolno in zmotno ugotovilo dejanskega stanja niti napravilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena v zvezi z 220. členom ZPP.
Kdor drugemu povzroči škodo jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Gre za subjektivno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, ker se krivda povzročitelja po zakonu domneva, na njegovi strani pa leži dokazno breme, da ni kriv zatrjevane škode. Neuspeh dokazovanja gre zato v breme povzročitelja škode.
ZOR člen 361, 361/1, 366, 366/1, 361, 361/1, 366, 366/1.
zastaranje - tek zastaralnega roka - pripoznava zastarane obveznosti
Če so posledice poškodb zaradi oškodovančevega zdravstvenega stanja (degenerativno stanje kolenskega sklepa) intenzivnejše, kot bi bile, če ne bi imel siceršnjih zdravstvenih težav, je treba ugotoviti, kakšno bi bilo oškodovančevo stanje, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Morebitna večja občutljivost oškodovanca, ki se (še) ni manifestirala v telesnih bolečinah ali zmanjšanju življenjske aktivnosti je namreč s stališča vzročne zveze irelevantna.
O povrnitvi dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja se odloča v nepravdnem postopku, o zahtevku za povrnitev škode, ki je nastala zaradi neopravičene obsodbe (izgubljen dobiček), pa v pravdnem postopku.
vpis gospodarske družbe v sodni register - pravica do pritožbe
Po določilu 95. člena ZGD morajo biti vplačila delnic v stvareh taka, da omogočajo prosto in trajno razpolaganje z njimi. Iz tega določila pa izhajajo naslednje obveze ustanoviteljev: da izkažejo lastništvo oz. pravico upravljanja in da priložijo listine sposobne za vpis v zemljiško knjigo - v kolikor gre za nepremičnine, ter uradno cenitev stvarnih vložkov.
1. Pogodba o razsodišču ni neveljavna samo zato, ker v njej ni določen način imenovanja razsodnikov in postopek, po katerem bi morali razsodniki postopati.
2. Razveljavitev razsodbe razsodišča se ne more zahtevati zato, ker naj bi bil glede razsodnika podan razlog za izločitev po 6. točki 71. člena ZPP, če stranka med samim postopkom pred razsodiščem ni zahtevala njegove izločitve pred pristojnim sodiščem.
3. Razsodba ni v nasprotju z ustavo ali temelji družbene ureditve samo zato, ker je v njej napačno uporabljeno materialno pravo.
Odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok v primeru razveze zakonske zveze njihovih staršev na podlagi 64. člena ZZZDR ni stvar prostega razpolaganja strank, zato ni mogoče na njihov predlog odložiti za določen čas odločanje o teh vprašanjih ter izdati le delno sodbo, s katero se razveže zakonska zveza.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka
Letnica proizvodnje v trgovini kupljenega novega avtomobila je njegova bistvena lastnost, dogovorjena s kupoprodajno pogodbo. Zato gre pri vozilu, ko je bilo dejansko izdelano 14 mesecev prej, kot je bilo deklarirano, za stvarno napako. Če bi tožena stranka, ki se poslovno ukvarja s prodajo vozil tega tipa, ob njihovem prevzemu ravnala s potrebno skrbnostjo, bi za tako napako vedela ali morala vedeti. Zato je kupcu zanjo odgovorna.
Razveljavitev pogodbe ima za posledico tudi razveljavitev temelja obveznosti nasprotne stranke. Tako ostane samo še odškodninski zahtevek, ki obstoji samo, kolikor je stranka odgovorna.
ZOR člen 295, 348, 348/3, 349, 295, 348, 348/3, 349.
prenehanje obveznosti - prenovitev (novacija) - plačilo z menico
Če med strankama plačilo z menico ni izrecno dogovorjeno, pomeni indosiranje menice samo utrditev prejšnje že obstoječe obveznosti, to je, da je poleg prvotne obveznosti iz osnovnega pravnega posla začela obstajati še nova - menično pravna obveznost. Izdaja, pa tudi indosiranje menice, zaradi kakšne prejšnje obveznosti se ne šteje za prenovitev razen, če je tako dogovorjeno (3. odst. 348. čl. ZOR-a in 349. čl. ZOR).
Ugotovitve SDK v revizijskem poročilu ne učinkujejo neposredno, ampak mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine ugotoviti pristojno sodišče (s tem, da tožeča stranka nosi trditveno in predvsem dokazno breme).
Oškodovanje družbenega premoženja za več kot eno tretjino vrednosti pogodbenega predmeta je nekaj drugega kot čezmerno prikrajšanje. V prvem primeru je bil sporni pravni posel sklenjen za manj kot dve tretjini vrednosti pogodbenega predmeta, v drugem primeru pa prikrajšana stranke ne prejme izpolnitve, ki ustreza njeni izpolnitvi, čeprav iz pravne podlage (kavze) izhaja, da bi izpolnitvi po svoji vrednosti morali ustrezati (objektivni element), pri čemer se tudi zahteva, da prikrajšana (oškodovana) stranka ni vedela, niti ni morala vedeti za nesorazmernost nasprotne dajatve (subjektivni element).
Če je bilo škodljivo dejanje razveljavljeno (pred sodiščem), je treba ustvariti stanje, kakršno je bilo pred njegovo izvršitvijo (kondikcija). Pri vračanju na tej podlagi pa veljajo pravila kondiciranja in ne odškodninska pravila.
V nasprotju z določilom 200. čl. ZOR je zahtevek oškodovanca, ki zahteva negmotno odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti, pri čemer oblikuje svoj zahtevek tako, da zahteva odškodnino po stanju na dan izdaje sodbe, čeprav takrat zdravljenje še ni bilo končano, pri tem pa najavi, da bo še naknadno zahteval odškodnino iz tega naslova. Obseg trajnih posledic takrat še ni bil znan, oteženo gibanje pa pomeni nevšečnost med zdravljenjem, ne pa trajnih posledic, ki do časa izdaje sodbe sploh še niso bile znane.
ZPPSL člen 112, 112/2-1, 116, 116/4, 112, 112/2-1, 116, 116/4.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - izpodbijanje ločitvene pravice - zastavna pravicah na premičninah
Zastavna pravica na premičninah, ustanovljena zaradi zavarovanja upnikove terjatve, nastale pred nastankom zastavne pravice, ima objektivne elemente izpodbojnosti privilegiranja - naklanjanja ugodnosti upniku.
Ker je na spornem zemljišču tožnik izvrševal posest vsaj 2 leti, se toženec ne more uspešno sklicevati na to, da se nikoli ni strinjal s tem, da se sporni del zemljišča asfaltira.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-4. Zakon o sodiščih združenega dela člen 16, 16/2. ZDSS člen 4, 4-2.
stvarna pristojnost - spor iz delovnega razmerja - samoupravno sodišče - Delovno in socialno sodišče
Ker je bilo posojilo glede dano na delovno razmerje in ker je (bilo) tudi vračanje posojila odvisno od delovnega razmerja oz. od tega, zakaj je prišlo do prenehanja delovnega razmerja med posojilodajalcem (tožečo stranko) in posojilojemalcem (tožencem), gre za spor, ki je ob izdaji izpodbijane sodbe spadal v pristojnost sodišča združenega dela.
dopolnitev pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Če pritožnik po izteku roka za pritožbo le-to dopolni zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki je v pritožbi ni uveljavljal, sodišče dopolnitve ne zavrže kot prepozne, ker mora sodbo zaradi tega pritožbenega razloga preizkusiti po uradni dolžnosti.