nepopolna vloga - zavrženje vloge - dopolnitev vloge - poprava vloge - poziv na dopolnitev - priznanje tuje sodne odločbe - identifikacijski podatek - prebivališče tožene stranke
Ker pritožnica predloga z dne 27. 9. 2022 v danem roku ni dopolnila in popravila v skladu z vsebino poziva sodišča prve stopnje, saj ni navedla stalnega oziroma začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca (toženca po tuji sodni odločbi), ki je obvzna sestavina predloga (180 in 180.a člen ZPP v zvezi s 23. členom ZNP-1, vse v zvezi z 111. členom ZMZPP) je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom to njeno vlogo pravilno zavrglo kot nepopolno in nerazumljivo (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 111. členom ZMZPP).
stiki otroka s starimi starši - mnenje otroka - načelo alternativnosti - stiki v korist otroka
Po naši zakonodaji je otrok osrednji subjekt v zadevah, ki se nanašajo nanj, kar pomeni, kot to pravilno izpostavi pritožba, da ima pravico biti slišan, a kot dodaja pritožbeno sodišče, v skladu s svojo zrelostjo, čemur sledi tudi določba prvega odstavka 96. člena ZNP-1. Citirani člen ob predpostavki otrokove sposobnosti razumevanja pomena postopka in posledic odločitve v realizacijo ponuja tri alternativne možnosti podaje otrokovega mnenja, ki so enakovredne.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00077184
OZ člen 131, 131/2, 174, 174/1, 179. ZDR-1 člen 179, 179/1. ZVZD-1 člen 12, 12/2.
poškodba vojaka - objektivna odškodninska odgovornost - višina denarne odškodnine - terenska vojaška vaja - zmanjšanje odškodnine
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da vojaška vaja oziroma dejavnost vojaškega usposabljanja sama po sebi ni nevarna, lahko pa se glede na okoliščine primera spremeni tveganje oziroma riziko nastanka škode v tolikšni meri, da jo je treba opredeliti za nevarno. Sodišče prve stopnje je zaključek o objektivni odškodninski odgovornosti toženke, ki je vajo organizirala in vodila, pravilno utemeljilo na ugotovitvah o tedanjih razmerah, v katerih se je vojaška vaja izvajala in zaradi katerih je ta dejavnost postala nevarna: razgiban gozdni teren, razmočen zaradi dežja, je povečal možnost zdrsov in padcev ter s tem nastankov poškodb; vojaki so vajo izvajali v polni bojni opremi s težo 20 kg, zaradi katere je bilo gibanje okornejše; ukazani premik, na podlagi katerega je bilo treba prečkati potok, v katerem je tekla blatna voda, zaradi česar se podlaga ni videla, je bilo treba izvesti hitro.
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni samo posledica obravnavanega škodnega dogodka, temveč v obsegu 1/3 tudi posledica prejšnje poškodbe in delne artroskopske odstranitve lateralnega meniskusa ter v času nezgode že tudi prisotne degenerativne okvare medialnega meniskusa. Glede na navedeno in tudi ob dejstvu, da tožnik svoje delo, ki se izvaja v sedečem položaju in ga je opravljal pred poškodbo, opravlja še sedaj, je ob primerjavi s sodno prakso v podobnih primerih utemeljen pritožbeni očitek, da je prisojena odškodnina za to obliko škode previsoka.
SZ-1 člen 3, 3/1-4, 112, 112/3, 113, 113/1. ZPP člen 258. URS člen 22.
pravica do izjave - zaslišanje stranke - neupravičena odsotnost - krivdni odpovedni razlog
Ob tem, ko pritožnik, ki se pripravljalnega naroka in naroka za prvo glavno obravnavo, kjer so se izvajali dokazi, ni udeležil, priznava, da je bil pravilno vabljen na narok dne 13. 12. 2023 in da je vabilo prejel, upoštevaje, da pritožbeno ne trdi, da je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, odločitev, da se toženca ne zasliši, kar omogoča drugi odstavek člena 258 ZPP, ne pomeni, da mu ni bilo pravilno omogočeno učinkovito varstvo pravic oz. sodelovanje v postopku. Toženec se sodnemu vabilu za zaslišanje ni odzval po svoji krivdi, zato se tudi ne more sklicevati na zatrjevano kršitev pravice do izjave in na smiselno zatrjevano kršitev pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS.
KZ-1 člen 259, 259/1. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. Uredba o varovanju tajnih podatkov (2005) člen 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 6, 7, 8, 9, 9/1. ZTP člen 9, 9/3, 13, 13/1, 17, 17/1.
tajni podatki - sprememba tajnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - subjektivni prekluzivni rok - pravočasnost podaje odpovedi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
V obravnavani zadevi toženka šteje, da je sporni dokument A. z dne 13. 3. 2019 vseskozi tajen dokument skladno z ZTP, saj so bile oznake "interno" na njem prečrtane pomotoma, prav tako zaradi administrativne napake je bil na njem označen preklic s sklicevanjem na dokument z dne 23. 10. 2020. Ne ZTP ne Uredba ne urejata situacije, v katerih pomotoma pride do zabeležke preklica tajnosti in prečrtanja oznak "interno" na dokumentu, ki je bil pred tem ustrezno opredeljen in označen kot tajen ter je izpolnjeval vse pogoje za to. Ob v prejšnji točki opisanem formalno-materialnem konceptu tajnega podatka v RS, po katerem je tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tak, na podlagi veljavne zakonodaje ni mogoče šteti, da je tajen dokument, na katerem so skladno z Uredbo prečrtane oznake tajnosti (v obravnavanem primeru "interno") in na katerega prvi strani sta navedena datum in pravna podlaga za preklic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074342
URS člen 22, 33. ZOPNI člen 4, 4-8, 6, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-4, 21, 21/3, 24, 24/1, 28. ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - zaseženo premoženje - premoženje nezakonitega izvora - prikrivanje premoženja - vlaganja v nepremičnino - financiranje investicij - finančna preiskava - načelo sorazmernosti - pravica do izjave - pravica do zasebne lastnine - odločanje brez razpisa naroka - viri sredstev
Predmet začasnega zavarovanja in začasnega odvzema ne presega obsega premoženja, za katerega tožnica s tožbo zahteva odvzem. Zato že iz tega razloga ni začasno zaseženo oziroma začasno odvzeto več, kot je potrebno.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - neznatna škoda - uveljavitev terjatve v tujini - trditveno in dokazno breme
Da je podana subjektivna nevarnost, mora obstajati konkretno ravnanje tožene stranke, katerega posledica je zmanjševanje njenega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za tožničino uspešno uveljavitev denarne terjatve.
Pojem neznatne škode je pravni standard. Vendar za izkaz tega standarda ne zadošča, da tožeča stranka zgolj zatrdi nastanek neznatne škode. Ker gre za odprt pravni pojem, ga je potrebno zapolniti s konkretnimi okoliščinami obravnavanega primera, ki po mnenju tožeče stranke utemeljujejo, sodišču pa omogočijo presojo, da bo zaradi začasne odredbe nastala škoda za toženo stranko le neznatna.
Ker domneva o obstoju nevarnosti iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ ni vezana na sedež tožeče stranke, ampak na kraj uveljavitve terjatve, za presojo ni pravno odločilno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da je tožeča stranka tuja pravna oseba.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev glede posameznih stroškov, ki jih je priznalo pravdnima strankama (sklicujoč se na določbo 155. člena ZPP), zneskovno sicer natančno obrazložilo, vendar pa iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je kot za pravdo potrebne stroške štelo tudi stroške po predloženih računih za mnenje A., d. o. o. To pomeni, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj višje sodišče na pritožbene navedbe zaradi odsotnosti razlogov ne more odgovoriti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/3, 11, 11/6, 34, 34/3. ZBPP člen 1, 1/3, 26, 26/1. ZST-1D člen 48.
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela zakona o sodnih taksah - lex specialis - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Že iz vsebine predloga novele ZST-1D izhaja, da je namen predmetne določbe v tem, da bo odslej stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, po zakonu oproščena plačila sodnih taks v tem istem postopku in ji ne bo več treba posebej zaprošati za taksno oprostitev. Posebej je izpostavljeno, da bo takšna zakonska taksna oprostitev omejena na postopek, za katerega je stranki dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč. Pritožbeno sodišče meni, da je jezikovna in namenska razlaga tretjega odstavka 10. člena ZST-1 (kot lex specialis) jasna. Nanaša se namreč na celotni postopek, v katerem je stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč. V (tem) postopku pa je bistveno, da stranka izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči, ki jo upravičujejo do taksne oprostitve.
ZPND člen 22a, 22a/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 329, 329/4, 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - utemeljenost predloga po zpnd - vodenje postopka - zaslišanje stranke - trditve o novih dejstvih - dokazovanje z izjavo stranke - dokazni predlog za zaslišanje priče - neizvedba naroka - nevezanost sodišča na dokazni sklep - kršitev pravice do izjave - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da ponovno zaslišanje predlagateljice ne bi privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Posledično je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala, da je nasprotni udeleženec njo in njeno hčer zasledoval oziroma da ni šlo za naključna srečanja, pa najmanj preuranjena.
OZ člen 335, 335/1, 340, 341, 341/1, 346, 364. ZPP člen 154, 154/1, 360, 360/1.
prodajna pogodba - obročno plačilo kupnine - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - pomen spornih določb pogodb - pasivna stvarna legitimacija - zastaranje - ugasnitev pravice - petletni zastaralni rok - naturalna obveznost - odpoved zastaranju - način pripoznave dolga - pisna pripoznava zastarane obveznosti - oblika, potrebna za pripoznavo zastaranega dolga - pisna oblika - oblika kot pogoj za veljavnost - nagrada za posvet s stranko
Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Res sicer ne sme sodišče zavrniti dokaza z argumentom, da ta tako ali tako ne bi uspel oziroma mu sodišče tako ali tako ne bi sledilo, ker priča tako in tako ne bi izpovedala drugega (t.j. "več"), kot glede na različne okoliščine (dejanske navedbe stranke, druge pisne izjave, povezavo s stranko ipd.) sklepa sodišče, ker vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena.
Pripoznava dolga iz 364. člena OZ in pisna pripoznava zastarane obveznosti iz 341. člena OZ sta dva različna instituta, ki imata podoben učinek. Pripoznava dolga iz 364. člena OZ povzroči pretrganje zastaranja (zastaralni rok prične znova teči) in je mogoča do nastopa zastaranja, zanjo obličnost ni predpisana. Pripoznava zastarane obveznosti po 341. členu OZ (po kateri zastaranje prav tako prične znova teči) pa je možna le po nastopu zastaranja in se šteje za odpoved zastaranju, a le, če je podana v pisni obliki.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajna masa - sklenitev sporazuma - pobotanje medsebojnih terjatev - izvzetje iz stečajne mase - prejemki iz pogodbe o delu - regres za letni dopust
Prejemek, s katerim je razpolagal dolžnik, to je regres za letni dopust, ni izvzet iz stečajne mase, saj ni naveden med prejemki, ki jih določa 101. člen ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
Da ni pogojev za odpust obveznosti, zadošča ugotovitev, da dolžnik krši obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP. To pomeni, da zadošča, da je brez vednosti in soglasja upravitelja sklenil pogodbo, katere predmet je bilo razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP).
Zaradi zahteve po enakem obravnavanju upnikov mora biti onemogočeno vsako dejanje, s katerim se posega v stečajno maso, ne glede na razloge, zaradi katerih je do takih posegov prišlo. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi pojasnjuje okoliščine, ki so ga vodile k sklenitvi sporazuma, kakšen je bil pri tem njegov namen, kakšne so njegove osebne in družinske razmere.
OZ člen 86, 94, 99. ZN člen 47. ZZZDR člen 12, 17, 60.
kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma - pisne izjave prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo, da pojasni, zakaj predlaga še ustno zaslišanje prič, katerih pisne izjave so bile predložene, vendar slednja tega nista pojasnila.
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do dejstva, da v delu, ko tožnica uveljavlja napake volje, pravni posel ni ničen, temveč izpodbojen (94. člen OZ).
V skladu z 12. členom ZZZDR ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravna posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Za presojo, ali je med dvema osebama obstajala zunajzakonska skupnost, je potrebno napraviti celovito in kritično analizo vseh relevantnih okoliščin posameznega primera.
S tem, ko sta si premoženje sporazumno razdelila, pa sta se sporazumela tako o obsegu, kot o deležih na premoženju, ne glede na dejstvo, da sam delež posameznega partnerja na skupnem premoženju, ni bil določen. Sodišče prve stopnje pa ima o slednjem ustrezne razloge v 26. točki obrazložitve.
Uvodoma je zavrniti pritožbena izvajanja o nedovoljenosti odmere pravdnih stroškov po fazah postopka. Kadar pride med pravdo do zvišanja tožbenega zahtevka in s tem do povišanja vrednosti spornega predmeta, je pri ugotavljanju višine pravdnih stroškov v posamezni fazi postopka, treba upoštevati, koliko je znašala vrednost spornega predmeta v posamezni fazi.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZDDV-1 člen 3, 14, 15, 16, 17.
sklep o pravdnih stroških - nagrada in stroški odvetnika - nagrada za pripravljalno vlogo - nepotrebni stroški - kilometrina - stroški kilometrine - potni stroški odvetnika - odvetnik kot davčni zavezanec - obračun DDV - neenotna sodna praksa
Sodna praksa glede obračunavanja DDV od kilometrine pooblaščenca, ki je odvetnik, ni enotna, vendar je pritožbeno sodišče pri odločanju sledilo večinski sodni praksi, da se DDV od kilometrine ne obračunava.
stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - notar
V skladu z ZN notarji opravljajo notariat kot svoboden poklic. Zato niso gospodarski subjekt, obravnavana zadeva pa na podlagi subjektivnega kriterija iz 481. člena ZPP ne predstavlja gospodarskega spora.
ZFPPIPP člen 386, 386/1-1, 386/1-2, 386/2, 386/3, 403, 403/1-2, 406, 406/1-1. ZPP člen 214, 214/2, 343, 343/4, 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - samovoljen prenos sredstev s tujega računa - posojilo - soglasje sodišča k poslom dolžnika - kršitev obveznosti - neprerekana dejstva - priznana dejstva - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Upnik je ugovarjal, da je stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju iz njegovega transakcijskega računa dvignil in si prisvojil denarna sredstva v skupni višini 36.474,78 EUR. Kot izhaja iz dokazil, priloženih k prijavi terjatve z dne 21. 9. 2023, je računovodstvo navedena sredstva knjižilo kot kratkoročne obveznosti za gotovinska plačila in kot kratkoročno posojilo. Upnik je navedel, da je dolžnik prisvojena denarna sredstva porabil za drage hotelske storitve in izdatke za casino, obenem pa v preizkusnem obdobju v stečajno maso prispeval vsega skupaj zgolj 110,71 EUR. Ker stečajni dolžnik trditev in dokazov upnika ni prerekal, ne v pisni vlogi ne na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznane. Na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
Če stečajni dolžnik sklene pogodbo ali drug pravni posel, za sklenitev katerega nima poslovne sposobnosti, ne da bi ga pri tem zastopal upravitelj, ali če brez soglasja sodišče izvede pravno dejanje, za katerega mora pridobiti to soglasje, tak pravni posel oziroma pravno dejanje nima pravnega učinka, če je druga stranka vedela ali bi morala vedeti, da je nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja (drugi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 386. člena ZFPPIPP). Kršitev obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP je razlog za vložitev ugovora, da ni pogojev za odpust obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, pritožba ni dovoljena.
Kadar znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 eurov, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. V seštevek glob se vštejejo le globe, izrečene s posamičnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo v višini najmanj 300 eurov. Pri tem je glede na prvi odstavek 20. a člena ZP-1 sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je bilo storilcu izrečenih več glob v znesku najmanj 300 EUR na posamični plačilni nalog, seštevek teh glob pa znaša najmanj 1.000 EUR.Storilec tako ne more uspeti s pritožbenimi trditvami o težki finančni situaciji, v kateri se je znašel zaradi nerealiziranih finančnih sredstev, saj takšne trditve za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve niso pravno relevantne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074900
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11. ZNPPol člen 51, 51/1, 51/2, 51/9, 57.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - varnostni pregled - pogoji za izvedbo - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - policijska pooblastila - predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - razlogi o odločilnih dejstvih - izbira kazenske sankcije - zaporna kazen - olajševalne in obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Policista sta v trenutku, ko sta se na podlagi informacij o preteklem ravnanju obtoženca odločila za varnostni pregled vseh treh oseb v vozilu, imela dovolj konkretnih podatkov, da sta upoštevaje nastalo situacijo lahko utemeljeno sklepala na določeno stopnjo verjetnosti napada. Razpolagala sta z informacijo, da ima obtoženec odprto tiralico, ker se po pozivu Okrožnega sodišča v Kranju ni zglasil na prestajanje zaporne kazni, prav iz tega razloga sta policista vozilo, v katerem se je kot sopotnik peljal obtoženec, tudi zaustavila. Od osebe, ki se ni podredila pozivu sodišča na prestajanje zapore kazni in za katero je izdana tiralica, je tudi po presoji sodišča druge stopnje povsem razumno pričakovati, da se bo pri izvršitvi prisilne privedbe uprla oziroma pobegnila, da bi se izognila prestajanju kazni (kateremu se je že izogibala). Ob upoštevanju dejstva, da sta se v vozilu skupaj z obtoženim nahajali še dve drugi osebi, ki sta bili policistoma neznani, sta policista tudi z njima opravila varnostni pregled, saj nista mogla vedeti, kakšna bo njuna reakcija, lahko pa sta sklepala, da sta z obtožencem povezani. Poleg tega je dodatna navzočnost neznanih z obtožencem povezanih oseb spremljajoča okoliščina, ki še dodatno zaostruje nevarnost situacije.
Glede na pravnomočno (in v revizijskem postopku preizkušeno) odločitev, da pritožnik, četudi je leta 1992 na podlagi ustnega dogovora z mamo zagotovil sredstva za nakup stanovanja, ni postal njegov lastnik, je pravilna ugotovitev, da stanovanje sodi v zapuščino po pokojni A. A. (in je torej predmet dedovanja po njej).
Izhodišče za razlago oporoke, ki pomeni iskanje smisla, ki izhaja iz izražene poslednje volje, je sama vsebina oporoke.
Obe listini (z dne 10. 6. 1995 s popravkom, in z dne 3. 3. 2009), v katerih je zapustnica izrazila svojo poslednjo voljo, je treba presojati kot povezano celoto.