ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 98/4, 98/5, 108, 108/2.
zavrženje revizije - nepopolna vloga - pooblaščenec - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnika ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila, čeprav bi to moral storiti v skladu z 2. odstavkom 95. člena ZPP, ki določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Zato je revizijo potrebno zavreči.
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 2. odstavka 108. člena ZPP za obravnavani primer ne pride v poštev, ker revizija, vložena brez novega pooblastila, ni nepopolna vloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina
Tožnik v tem sporu ni zahteval, da sodišče v izreku odloči o nezakonitosti odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, temveč je zahteval plačilo odškodnine oz. odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke. Zaradi zmotnega stališča sodišča prve stopnje, da v sporu o pravici do odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica ni možno presojati, ali je bil odpoklic utemeljen, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožnik res huje kršil svoje obveznosti, kot mu je bilo očitano v sklepu o odpoklicu. Zato je preuranjeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, saj bi to lahko storilo le na podlagi ugotovitve, da tožnik ni bil odpoklican zaradi grobe kršitve obveznosti.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini bonitete zaradi nezmožnosti uporabe službenega vozila v zasebne namene. Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je bil tožnik upravičen do uporabe službenega vozila za službene in zasebne namene. Dogovorjeno je tudi bilo, da pravica do prepustitve vozila ugasne med suspenzom delavca s strani družbe. Tožnik je zahteval odškodnino v višini kot je bila obračunana boniteta za uporabo vozila v lastne namene. Boniteta je kategorija, ki jo zaradi zagotavljanja davčnih ugodnosti, ki niso izplačane v denarju, uvaja davčna zakonodaja in predstavlja zgolj „hipotetično“ osnovo za obračun davkov in prispevkov iz naslova stvarnih ugodnosti delavca. Tožnik zaradi tega, ker mu je tožena stranka odvzela službeno vozilo po odpoklicu s funkcije, ni bil oškodovan oziroma se mu premoženje ni zmanjšalo. Tožnik vtoževane škode ni niti izkazal. Zato je njegov zahtevek neutemeljen.
Za presojo (ne)zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno vprašanje, ali jo je sploh podala upravičena oseba. Kdo nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, ureja ZDR, in sicer v določbah 18. člena.
ZIZ člen 20a, 20a/3, 43, 5, 58, 58/4. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 365, 365/1.
delni umik predloga za izvršbo – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ugovor zoper sklep o izvršbi – zapadlost terjatve – izvršljivost notarskega zapisa - kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – pomanjkanje trditvene podlage
Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 11 obrazložitve, zavrnilo dokaz z zaslišanjem dolžnice, ker z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 1034/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev razdelitvene mase
Sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo nagrade, saj ni upoštevalo, da gre v tej zadevi za poznejšo (četrto) razdelitev splošne razdelitvene mase, zato bi moralo upoštevati skupni znesek razdelitev.
ZPP ne nalaga sodišču, da mora pravdno stranko pozvati, ali želi nadaljevati pravdni postopek, niti tega, da mora upoštevati namen strank glede nadaljevanja postopka. Tudi jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 210. člena ZPP ne dopušča dvoma o tem, da je pravdna stranka tista, ki mora predlagati nadaljevanje postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vpogled v izjavo o premoženjskem stanju potrjuje, da ta vsebuje trditve, ki ustrezajo zakonskemu pogoju iz 3. odstavka 11. člena ZST-1. Ker se sodišče do njih ni vsebinsko opredelilo, je utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012580
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 171/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - premoženjska škoda - izguba na zaslužku
Za oškodovančev soprispevek gre, ko obstaja pravnorelevantna vzročna zveza med njegovo neskrbnostjo in škodnim dogodkom oziroma obsegom nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje poleg ugotovitve o neskrbni hoji tožnika po strehi, na katero je bil napoten s strani toženih strank, vsebuje tudi pravno pomembno dejansko ugotovitev, da toženi stranki nista dokazali, da je tožnik opravil praktičen in teoretičen del usposabljanja za delo na višini. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bilo pisno mnenje sodnega izvedenca za varstvo pri delu, na katerega je oprlo ugotovitve o nepravilnem oziroma neskrbnem ravnanju tožnika, izdelano ob predpostavki, da je tožnik usposobljen tudi za varno delo na višini. Sodni izvedenec je izdelal mnenje ob predpostavki, da je tožnik o tem delu poučen, sicer dela na strehi ne bi smel opravljati. Pojasnil je, da bi se čiščenje žleba (obrezovanje vej) lahko opravilo tako, da bi se prislonila lestev na objekt, kar bi tožnik lahko dosegel z roko in mu ne bi bilo treba hoditi po strehi. Tožnik je dobil napačna navodila o tem, kje naj stopi na streho. Po oceni izvedenca tožniku ni bilo treba stopiti na streho, tožnik pa je dobil navodilo, da naj gre na streho. Glede na pojasnila sodnega izvedenca ostaja odprto vprašanje tožnikovega soprispevka oziroma ali mu ga je v danih okoliščinah sploh mogoče očitati.
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank so določene v 258. členu ZPP. V konkretnem primeru ni bilo nobenega utemeljenega razloga po tej določbi ZPP za to, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le tožnico, toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku pa je to pravico odreklo, kljub temu da je zaslišanje predlagala. Zato je bilo porušeno procesno ravnotežje med strankama. Ko sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožene stranke v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njene pravice do izjave, kar je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za ugotavljanje delovnopravne kontinuitete in s tem povezanega upoštevanja delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu je po ustaljeni sodni praksi bistveno, da delavec po spremembi delodajalca in prehodu večine delavcev nadaljuje z opravljanjem enakega dela, v istih prostorih in z istimi sredstvi brez vmesne daljše časovne prekinitve.
Pogoj za uporabo instituta spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni v tem, da bi prejšnji delodajalec povsem prenehal z opravljanjem dejavnosti. To pomeni, da niti dejstvo, da sta tožničin prejšnji delodajalec in tožena stranka v določenem obdobju poslovala hkrati („vzporedno“), ne vpliva na ugotovitev, da je v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca. Tudi iz same vsebine določbe 73. člena ZDR izhaja, da delodajalec prenosnik lahko še obstaja tudi v obdobju po spremembi delodajalca (možen je prevzem le dela podjetja, solidarna odgovornost obeh delodajalcev za določene terjatve delavcev, ipd.).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079371
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – stroški postopka - upoštevanje okoliščin primera - zlom in udarnine
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". To dodatno merilo omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega dobička je potrebno uporabiti metodo, po kateri se od prihodkov odbijejo le variabilni stroški, torej stroški, ki bi jih tožnik imel, če bi posloval.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi – lastninska pravica v pričakovanju
Predloga za vpis v zemljiško knjigo na osebo, ki je umrla, ne more vložiti. Vpisa v zemljiško knjigo tudi ne bo moglo odrediti sodišče, pač pa bo to lahko dosegel le dedič, ki pa se mora izkazati s tem, da je nepremičnina njegova.
Ustavno sodišče, enako pa tudi novejša pravna teorija, vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Sklenjeni pravni posel z intabulacijsko klavzulo izkazuje obstoj lastninske pravice v pričakovanju.
Ogleda prvotoženkinega stanovanja za drugotoženo stranko tožnik ni opravil v času ustno sklenjene pogodbe o posredovanju, niti ni opravil drugih dejanj posredovanja med toženima strankama, zato mu provizija za posredovanje ne gre.
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
Za detencijo (imetništvo) je značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Da je tožnik delavnico uporabljal za druge namene, kot naj bi bila po mnenju toženca namenjena, pa ne odreka tožniku interesa na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja.
Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Tožena stranka, ki zatrjuje zgolj vsebino dogovorjene obveznosti (izbiro in dobavo za vrtec ustreznih stekel) in nepravilno izpolnitev (dobavo neustreznih stekel), ne podaja sklepčnega ugovora.