odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali – objektivna odgovornost – preprečevanje škode
Oseba, ki ji divjad povzroči škodo, mora ravnati kot dober gospodar in na primeren način narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070619
ZZavar člen 215, 215/1, 217, 217/5, 217/7. OZ člen 125, 378, 930, 948.
odgovornost za drugega – odškodnina zaradi ravnanja zavarovalnega zastopnika – odgovornost zavarovalnice – aktivna legitimacija – leasing pogodba – zamudne obresti
Za ravnanje zavarovalnega zastopnika odgovarja zavarovalnica kot za svoja lastna ravnanja. Zavarovalni zastopnik namreč dela v imenu in za račun zavarovalnice.
Za tožbo za plačilo odškodnine aktivno legitimiran tisti, ki trdi, da mu je nastala škoda.
Zamudne obresti ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude.
KZ-1 člen 116, 116-1, 116-4. ZKP člen 258, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje umora - prištevnost storilca - duševno stanje - stopnja alkohola v krvi - individualna obravnava teh lastnosti - intelektualne sposobnosti, zmožnost samokontrole in prisebnost - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Res lahko tudi nižja stopnja koncentracije alkohola v krvi, kot je bila ugotovljena pri obdolžencu, v povezavi z duševnim stanjem, pri drugem storilcu privede do zaključka, da je bil storilec bistveno zmanjšano prišteven ali celo neprišteven, vendar so lastnosti in sposobnosti ljudi različne. Zato je v vsakem primeru potrebno upoštevati lastnosti storilca in vse okoliščine primera, ki ga sodišče obravnava, in tako tudi ni mogoče sklepati, da je prištevnost izključena, če bi imel kdo večjo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, kot jo je imel obdolženi D.H..
začasna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – premoženjsko stanje – prepoved prodaje stanovanja – poslovna dejavnost
Ker je tožena stranka dokazala, da ima družba premoženje, da je solventna, ni podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo prodaje stanovanja in treh parkirnih mest. Te nepremičnine dolžnik prodaja kot svojo poslovno dejavnost, saj je gradil stanovanja po ZVKSES.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079367
ZPP člen 216, 216/1, 216/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 438, 438/1. OZ člen 346.
kreditna pogodba – kršitev kreditne pogodbe – zastaranje – splošni zastaralni rok – stroški opominjanja – spor majhne vrednosti – prosti preudarek
Pravna narava zapadle terjatve je taka, da ne gre za anuiteto, pač pa gre za občasno plačilo (ene) terjatve, ki sicer pomeni celoto. Sklenjena kreditna pogodba predstavlja enoten posel, obročna odplačila glavnice pa predstavljajo odplačilo ene terjatve, ne pa anuitet. Zato velja splošni 5-letni zastaralni rok.
spor majhne vrednosti – naroka za glavno obravnavo – dokazni predlog za zaslišanje strank – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – trditve v predlogu za izvršbo
Predlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno.
Po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine se postopek nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari, kar pomeni, da sodišče prve stopnje v pravdnem postopku kot del trditvene podlage tožbe upošteva tudi trditve, ki jih je tožeča stranka (prej upnik) navedla v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
ZST-1 ne daje podlage za oprostitev pravnih oseb plačila sodne takse v celoti. Dejstvo, da je toženčev transakcijski račun blokiran, pa narekuje odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe o pritožbi. Toženec je namreč v skladu s pravili davčnega poslovanja dolžan izvajati plačila prek transakcijskih računov, česar zaradi blokade ne more storiti, da bi razpolagal z gotovino, pa ni izkazano.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012684
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnica v tem sporu uveljavlja nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, istočasno pa je predlagala izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do pravnomočnega zaključka predmetnega delovnega spora. Glede na trditve tožnice v predlogu za izdajo začasne odredbe in predložene dokaze je obstoj terjatve tožnice v tej fazi postopka verjetno izkazan. Izvedenka je v svojem mnenju zapisala, da se tožnica zdravi pri psihiatru zaradi ponavljajoče se anksiozno depresivne motnje in da je tožnica zadnja leta anksiozna, depresivnega razmišljanja in čustvovanja, slabše diferencirana, težje kritična do določene situacije, kar še poglablja njeno stisko. V mnenju je tudi zapisala, da tožnica verjetno slabo opravlja svoje delo, ker ni sposobna oceniti vseh posledic. Z zdravstvenim stanjem tožnice je bil seznanjen tudi sindikat tožene stranke, ki je zaradi navedenega tudi nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno izvedensko oziroma cenilno mnenje le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ne pa takrat, kadar je bila izdelava dopolnilnega mnenja potrebna zgolj zato, ker izvedenec v prvotnem cenilnem mnenju svojega dela ni opravil v celoti oziroma ga ni opravil tako, kot mu je bilo to naloženo.
Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke in hranilnic člen 7, 7/1. ZGD-1 člen 208, 208/2, 268.
član uprave - odpoklic - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba položaja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnika na podlagi 268. člena ZGD-1 utemeljeno odpoklicala s funkcije člana uprave tožene stranke. V skladu z drugim odstavkom 286. člena ZGD-1 nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika, če ta huje krši obveznosti. Ugotovljeno ravnanje tožnika, ki je od družbe, ki je komitent tožene stranke, kupil nepremičnino in v zameno direktorju in lastniku te družbe obljubil ugodno obravnavo (pri čemer je bil uporabljen evfemizem o dobrem poslovnem sodelovanju in individualnem obravnavanju pri financiranju poslov), kar je bilo potem tudi uresničeno, ustreza ne le standardu hujše kršitve obveznosti v smislu 268. člena ZGD-1, ampak pomeni tudi očitno zlorabo položaja.
Tožnikovo ravnanje, ko je ob ugodnem nakupu nepremičnine prodajalcu zagotovil dobro poslovno sodelovanje in individualno obravnavanje pri financiranju poslov ter to obljubo kasneje tudi realiziral, pomeni ravnanje, ki je nasprotno od tistega, ki ga zahteva prvi odstavek 7. člena Sklepa o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke in hranilnic. Ta določa, da mora član uprave pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem interese banke, jim podrediti morebitne drugačne osebne interese in da ne sme izkoriščati poslovnih priložnosti banke za svoj račun. Tožnik pa je storil ravno to, poslovno priložnost banke (dejstvo, da je prodajalec komitent banke) je izkoristil za svoj račun, s tem ko je komitentu banke v zvezi s svojim privatnim nakupom zagotovil „dobro poslovno sodelovanje in individualno obravnavanje pri financiranju poslov“. To obljubo je tožnik realiziral z odobritvijo tveganih posojil in odobravanjem kritnega razmerja za terminske pogodbe, ki je bilo nižje od 1,0, pri čemer takšno razmerje pomeni, da bi tožena stranka, če ne bi prišlo do izpolnitve pogodbe, s tem poslom ustvarila izgubo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - študentsko delo - ukinitev delovnega mesta
Izključni razlog redno za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku je bila finančna situacija tožene stranke, zaradi česar je ukinila tožnikovo delovno mesto. Ukinitev delovnega mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Po ustaljeni sodni praksi ni ovire, da tožena stranka ne bi smela prilagajati poslovanja in določenega dela organizirati preko študentskega dela. Organizacija poslovanja je v pristojnosti delodajalca, ki se lahko odloči, da bo določeno dejavnost opravljal tudi s pomočjo študentskega dela.
duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - bratje in sestre - trajnejša življenjska skupnost - posredni oškodovanci
Upravičenci do odškodnine zaradi smrti bližnjega so po prvem odstavku 180. člena OZ le najožji družinski člani. Pogoj za priznanje odškodnine tem sorodnikom je čustvena prizadetost zaradi smrti ožjega družinskega člana, ne pa obstoj družinske skupnosti. Za bližnje sorodnike, kot so bratje in sestre, pa je še pogoj, da je med njima obstajala trajnejša življenjska skupnost (tretji odstavek 180. člena OZ). Termina trajnejša življenjska skupnost OZ podrobneje ne definira. Predstavlja torej pravni standard, katerega vsebino s konkretnimi okoliščinami napolni sodišče. Trajnejša življenjska skupnost je okoliščina objektivne narave, tako zaradi časovnega elementa kot vsebine razmerja, zaradi katerega se ta lahko imenuje skupnost. Slednje pomeni v smislu sredine, v kateri se živi soodvisno, z ekonomskimi elementi.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da odvzem delovnih nalog glede naročanja pisarniškega materiala tožniku ni bilo trpinčenje ali mobbing, temveč je bil razlog za to bolj pregledno naročanje pisarniškega materiala, saj se tožnik navodil, ki jih je prejel glede naročanja materiala, ni držal. Tudi iz predloženih izpisov elektronskih sporočil, iz katerih je razvidna korespondenca med tožnikom in direktorico direkcije za spremljanje poslovanja, ne izhaja, da bi bila komunikacija s tožnikom neprimerna, temveč prav nasprotno. Iz navedene korespondence je razvidno, da ga je le-ta prosila, da ji posreduje podatke o porabi, nato pa urgirala in čakala, da ji posreduje podatke. Navedena sporočila kažejo na to, da je toženka prosila tožnika, da izpolni redne delovne obveznosti in, da se tožnika ni izločalo iz delovnega okolja ali iz komunikacije. Ugotovljena dejstva tako ne dajejo podlage za zaključek, da bi tožena stranka nasproti tožniku ravnala protipravno, s čimer bi bil izpolnjen eden od elementov za njeno odškodninsko odgovornost proti tožniku, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012666
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Za uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka imela pravno podlago v 111. členu ZDR. Izredno odpoved je sodišče kasneje razveljavilo zgolj zato, ker tožena stranka tožnika ni odjavila iz sistema socialnih zavarovanj in mu zaključila delovno razmerje že z dnem vročitve izredne odpovedi, temveč je ravnala v korist tožnika in mu je delovno razmerje zaključila kasneje, šele z zaključkom bolniškega staleža. Sodna razveljavitev izredne odpovedi sama po sebi še ne pomeni, da je delodajalec zato odškodninsko odgovoren. O odškodninski odgovornosti za nepremoženjsko škodo, ki naj bi nastala zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi bilo mogoče govoriti kvečjemu tedaj, če bi bila izdaja nepravilne izredne odpovedi posledica bodisi naklepnega bodisi nevestnega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega bi se morala ta že ob sprejemu odpovedi zavedati, da bo za njeno izdajo tožniku neupravičeno povzročila škodo. Obstoja takšnih okoliščin na strani tožene stranke sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja. Zato tožnikov zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
ZSV člen 56, 56/6. ZPP člen 200, 200/3, 329, 329/3.
stranski intervenient - stranska intervencija
Sodišče je na svoje sklepe vezano, razen če se sklepi nanašajo na vodstvo pravde (tako imenovani sklepi procesnega vodstva) ali če je z ZPP drugače določeno (3. odstavek 329. člena ZPP). ZPP sklepe, izdane v zvezi s stransko intervencijo, ne šteje med sklepe procesnega vodstva (3. odst. 200. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako na svoj sklep, s katerim je dovolilo stransko intervencijo, vezano, zato je z izpodbijanim sklepom nezakonito spremenilo svojo odločitev o stranski intervenciji in jo zavrnilo, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožnik storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je spornega dne odredil izdelavo krive listine in jo uporabil kot pravo (tožnik naj bi kot višji referent za varstvo pri delu, ki je opravil ogled kraja, kjer je z motorjem padel delavec, priredil podatke o nezgodi). Ker ne gre za ravnanje z znaki kaznivega dejanja, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
nadure - dokazna ocena - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je vtoževane nadure opravil, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova na podlagi 128. in 143. člena ZDR (po katerem je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa) utemeljen.
Izredna odpoved, ki jo je tožnik podal toženi stranki, je zakonita, zato tožniku pripada odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in odpravnina. Tožnik je namreč izredno odpoved med drugim podal zato, ker mu plača za sporne tri mesece ni bila izplačana ob zakonsko določenem roku. To pa je skladno s 4. alinejo 1. odstavka 112. člena ZDR samostojni razlog za izredno odpoved.
ZPP ne nalaga sodišču, da mora pravdno stranko pozvati, ali želi nadaljevati pravdni postopek, niti tega, da mora upoštevati namen strank glede nadaljevanja postopka. Tudi jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 210. člena ZPP ne dopušča dvoma o tem, da je pravdna stranka tista, ki mora predlagati nadaljevanje postopka.