pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov - negativna procesna predpostavka
V vsakem izvršilnem postopku, tudi postopku določitve sodnih penalov, velja, da morajo za odločanje biti podane procesne predpostavke. Ena takih (negativnih) procesnih predpostavk je, da o zadevi še ni pravnomočno odločeno.
insolventnost – trajnejša nelikvidnost – zamuda s plačevanjem plač delavcem – blokada računa – dolgoročna plačilna nesposobnost - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije
Upravičen predlagatelj je po določbi 231. člena ZFPPIPP tudi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca. Temu predlagatelju je že z utemeljitvijo svoje legitimacije olajšano dokazovanje domneve po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP-F, medtem ko za upnika ne zadošča, da utemeljuje domnevo po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP samo z neplačilom svoje terjatve.
Ker razveljavljena pogodba nima pravnega učinka, nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka. Tisti, ki pa je na podlagi izpodbojne pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
V obravnavanem primeru je tožeča stranka v obeh zahtevkih uveljavljala denarno plačilo istega zneska, zato je eventualna kumulacija zahtevkov zgolj navidezna. Gre namreč le za en sam tožbeni zahtevek.
ZIZ člen 270, 270/1. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/1, 51/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje - posebno premoženje - zadržek za veljavno sklenitev zakonske zveze - odplačevanje kredita
Ker je toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju pred trenutkom, ko je življenjska skupnost med njim in tožnico mogla imeti učinke na premoženjskem področju, ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank.
posojilna pogodba – poroštvo – obveznost poroka – obseg porokove obveznosti – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij – oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja – izguba pravice do roka
Z izgubo pravice do roka, določenega za izpolnitev dolžnikove obveznosti, iz 1006. člena ZOR je mišljena pravica zahtevati predčasno izpolnitev iz 317. člena ZOR.
Pravilo iz 1012. člena ZOR ureja položaj, ko izpolnitev upnikove terjatve poleg poroštva varuje še druga pravica oziroma zavarovanje. Glede na vsebino te določbe je sankcionirano le neskrbno ravnanje upnika v zvezi z že nastalo pravico oziroma obstoječim zavarovanjem.
smrt dediča – odpoved dediščini - smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – skupna lastnina – določitev dednih deležev
V kolikor dedič umre po zapustniku, je smiselno uporabiti 134. člen ZD, po katerem preide pravica odpovedi na njegove dediče, v kolikor je dedič umrl pred koncem zapuščinske obravnave.
Sodišče prve stopnje je z ustanovitvijo skupne lastnine brez določenih dednih deležev kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 214. člena ZD.
podjemna pogodba – znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del – stvarne napake – pravočasno grajanje napak
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je tožnika pravočasno obvestil o domnevnih napakah izvedenih del. Čim je tako, se toženec plačilu ne more ubraniti z ugovorom nekvalitetno opravljenih del.
povrnitev stroškov – stroškovna odločitev - konfuzija - zavrženje tožbe - smrt stranke - dediči
V primeru konfuzije – ko je ista oseba hkrati tožnik in toženec, kar je značilnost konkretne zadeve – ni nikakršne podlage, da bi bilo povračilo pravdnih stroškov prve toženke naloženo drugemu tožencu, ki je v isti procesni situaciji kot prva toženka. Nenazadnje je tudi prva toženka dolžna že po zakonu vstopiti v pravdo in nastopati na aktivni strani, zato ni podana podlaga za uveljavljanje povračila pravdnih stroškov.
Toženi stranki je z dokončno inšpekcijsko odločbo naloženo, da zaradi kršitev Energetskega zakona odklopi električni priključek tožnikov. Tako ravnanje tožene stranke (odklop električnega priključka tožnikov) pa ni protipravno.
Namen začasne odredbe je zaščititi upnika pred grozečim nasiljem in ne preprečevanje uporabe sile, s katero grozi sam upnik. Razumljivo je, da morebitno takšno upnikovo ravnanje ne more uživati pravnega varstva.
delna razbremenitev odškodninske odgovornosti – osebne lastnosti oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - alkoholiziranost
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takega, kot je. Osebne lastnosti oškodovanca – v obravnavanem primeru njegovo stanje alkoholiziranosti – niso podlaga za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti. Obravnavani primer je v tem drugačen od primerov, ko se zaradi alkoholiziranosti upošteva prispevek k nastali škodi, nastalih v prometu ali pri delu.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - načelo formalne legalitete - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - ugovor tretjega - individualiziran predmet - preuranjen ugovor tretjega - pravni interes
Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročiti.
Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065134
SPZ člen 267, 267/2. ZIZ člen 59. ZZK-1 člen 5.
nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju – veljavnost pravnih poslov – vpis v zemljiško knjigo
Bistveno je, da so na tožnika že v letu 1993, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo tudi v tej pravdi (ob tem, da je toženka pridobila hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na pravnoposlovni podlagi).
Tožnika sta v pravdi izkazovala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo (med pravdo sta tudi dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi). Zato izvršba na sporno nepremičnino v zadevi ni dopustna.
Ob kršitvi prepovedi razpolaganja ter na drugi strani upoštevanju dejstva, da nasprotna stranka za takšno prepoved ni vedela in tudi ni bila dolžna vedeti, pravni red daje prednost načelu zaupanja in varnosti pravnega prometa pred načelom, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam. Zaključiti je tako, da kršitev prepovedi razpolaganja posega zgolj v zasebni interes upnika, za takšne primere pa pravni red ne predvideva ničnostne sankcije.
Okoliščina, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko si je protipravno prisvajal tožničin denar, z vidika predmetnega pravdnega postopka predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker gre torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa „zgolj“ za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka (v pravdnem in kazenskem postopku), razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah - skaženost - prometna nesreča - zaplet - zlom stegnenice - zlom golenice
Vsak pacient ima pravico, da je s strani zdravnika, odgovornega za zdravljenje, celovito, sproti in podrobno obveščen o svojem zdravstvenem stanju ter verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ter poškodbe, vključno z možnimi tveganji, stranskimi učinki, negativnimi posledicami in drugimi neprijetnostmi medicinskih posegov oziroma zdravljenja. Zdravnika na drugi strani o tem zavezuje pojasnilna dolžnost. Zlasti stroga je pri operativnih ali drugih medicinskih posegih, povezanih z večjimi tveganji in obremenitvami. Taka tveganja je v obravnavanem primeru na podlagi mnenja izvedenca sodišče ugotovilo, zato je upravičeno verjelo tožniku, da je bil v okviru zdravljenja seznanjen tudi z možnostjo amputacije hudo poškodovane noge in da se je tega hudo bal.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3. ZPPreb člen 3, 3/5, 19.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – nadomestna vročitev – skupno gospodinjstvo – ločeno gospodinjstvo
Lastna soba v hiši staršev, hladilnik in občasno kupovanje hrane zase ne zadoščajo za zaključek, da je toženec v času sporne vročitve živel v ločenem gospodinjstvu, če so za vse ostale toženčeve potrebe takrat še skrbeli toženčevi starši. Bistveno je, da je med tožencem in ostalimi prebivalci iste stanovanjske hiše vendarle obstajala tako tesna bivanjska povezanost, da je vročevalec lahko upravičeno domneval, da gre za člane istega gospodinjstva.
Načeloma škoda ni težko nadomestljiva škoda, če se lahko povrne kot odškodnina. V konkretnem primeru bi moral tožnik najeti drugo stanovanje, kupiti druge osebne stvari, opremo in pohištvo do dokončanja obravnavane pravdne zadeve, nato pa v primeru uspeha v pravdi od tožene stranke uveljavljati odškodnino. Gre tako vendarle za več kot le za materialno prikrajšanje, ki bi ga bilo moč na enostaven način nadomestiti.
oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev – odlog plačila – premoženjsko stanje predlagatelja – dohodek – odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni
Ker odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni ne predstavlja dohodka, od katerega je stranka dolžna plačati dohodnino, tožnik pa odškodnine zaradi izgubljenega dohodka, kot izhaja iz tožbe, ne vtožuje, izplačana odškodnino zaradi osebnih poškodb ne šteje med tožnikov dohodek.
Odgovornost za stvarne napake je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti, na podlagi katere naročnik pridobi jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi napake nastala (1).
Kolikor se namreč odškodnina pokriva z jamčevalnim zahtevkom, veljajo zanjo roki kot za vse ostale jamčevalne zahtevke. Drugače je le, kadar škoda, ki izvira iz napake, ne pokriva napake same.