pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov - negativna procesna predpostavka
V vsakem izvršilnem postopku, tudi postopku določitve sodnih penalov, velja, da morajo za odločanje biti podane procesne predpostavke. Ena takih (negativnih) procesnih predpostavk je, da o zadevi še ni pravnomočno odločeno.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069085
Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-5. ZPP člen 18, 18/3.
novo izvršilno sredstvo - spor z mednarodnim elementom - pristojnost - izključna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na dolžnikovem računu
Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v 5. točki 22. člena določa, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena. To pomeni, da je za dovolitev in opravo izvršbe na denarna sredstva na dolžnikovem računu v Avstriji izključno pristojno avstrijsko sodišče.
odločanje o stikih z otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - primarno izvršilno sredstvo - oprava izvršbe z odvzemom otroka - izpis otroka iz vrtca
Iz 238.f člena ZIZ izhaja, da gre pri 226. členu in 238. členu ZIZ za sukcesivno predvideni izvršilni sredstvi.
lastninska pravica - lastninsko preoblikovanje - družbena lastnina - otvoritvena bilanca - pravni prednik - pravica uporabe v družbeni lastnini - družbeno podjetje
Ker ni dokazano, da je nepremičnina zajeta v otvoritveno bilanco, z zaključkom lastninjenja pa je razrešeno vprašanje družbenega premoženja, ki ga je imela pravna oseba (tožeča stranka trdi, da ga je pridobila že v letu 1961 oz. 1962, pred lastninjenjem), ni moglo naknadno z uveljavitvijo ZLNDL priti do prehoda pravice uporabe v lastninsko pravico, naknadno lastninjenje družbenega premoženja ni več mogoče (premoženje, zajeto v otvoritveni bilanci, predstavlja osnovni kapital preoblikovanega podjetja, sedaj družbe).
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – vodovodno omrežje – subjektivne meje pravnomočnosti
Tožnica (občina) je lastnica vodovodnega omrežja, katerega odstranitev v izvršilnem postopku zahteva toženka, zato je njen zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen.
Toženka je sicer ugovarjala obstoju lastninske pravice tožnice (občine), kar je povezovala (zgolj) z okoliščino, da naj bi slednja le v manjšem delu financirala njegovo izgradnjo (zato naj bi bil vodovod v resnici last RS), vendar vir financiranja za to vprašanje ni ključen.
Ugovorom tretjega zoper sklep o izvršbi oziroma tožba na nedopustnost izvršbe omogočata tretjemu, na katerega se izvršilni naslov ne nanaša oz. ga ne zajema (in ga zato tudi ne more „uspešno“ izpodbiti v postopku, v katerem je bil izdan), uveljavljanje njegove pravice (in posledično preprečitev izvršbe) na predmetu, v zvezi s katerim je izvršba predlagana.
delitev solastnine - sprememba predlagatelja - vstop novega predlagatelja v nepravdni postopek namesto prvotnega predlagatelja - privolitev nasprotnega udeleženca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - prekinitev nepravdnega postopka
Prvotni predlagatelj je bil izbrisan iz sodnega registra, pritožnica pa ni vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin, kar pa ni razlog, zaradi katerega se nepravdni postopek ne bi mogel nadaljevati, saj bi prvo sodišče lahko prekinilo postopek in pritožnico napotilo, da v določenem roku vloži zemljiškoknjižni predlog, na podlagi katerega bi se pritožnica lahko vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin in s tem bi izkazala upravičenje, da lahko v tem nepravdnem postopku kot predlagateljica zahteva delitev nepremičnin, ki jih ima v solasti z nasprotno udeleženko, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 190. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 427, 428/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-1, 427/2-2(2).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – neporavnane obveznosti
Zakonske domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni mogoče izpodbijati z ugovorom, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti.
Okoliščina, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko si je protipravno prisvajal tožničin denar, z vidika predmetnega pravdnega postopka predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker gre torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa „zgolj“ za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka (v pravdnem in kazenskem postopku), razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3. ZPPreb člen 3, 3/5, 19.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – nadomestna vročitev – skupno gospodinjstvo – ločeno gospodinjstvo
Lastna soba v hiši staršev, hladilnik in občasno kupovanje hrane zase ne zadoščajo za zaključek, da je toženec v času sporne vročitve živel v ločenem gospodinjstvu, če so za vse ostale toženčeve potrebe takrat še skrbeli toženčevi starši. Bistveno je, da je med tožencem in ostalimi prebivalci iste stanovanjske hiše vendarle obstajala tako tesna bivanjska povezanost, da je vročevalec lahko upravičeno domneval, da gre za člane istega gospodinjstva.
začasna odredba – verjetnost terjatve – nedenarna terjatev - zapisnik o izjavi stranke - neodplačen prenos lastninske pravice
Verjetnost terjatve se ugotavlja kot predhodno vprašanje. Podana je, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Pogosto se ocenjuje le, ali niso tožbene navedbe na prvi pogled take narave, da bi iz njih izhajala popolna neutemeljenost.
delna razbremenitev odškodninske odgovornosti – osebne lastnosti oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - alkoholiziranost
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takega, kot je. Osebne lastnosti oškodovanca – v obravnavanem primeru njegovo stanje alkoholiziranosti – niso podlaga za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti. Obravnavani primer je v tem drugačen od primerov, ko se zaradi alkoholiziranosti upošteva prispevek k nastali škodi, nastalih v prometu ali pri delu.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - načelo formalne legalitete - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - ugovor tretjega - individualiziran predmet - preuranjen ugovor tretjega - pravni interes
Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročiti.
Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065134
SPZ člen 267, 267/2. ZIZ člen 59. ZZK-1 člen 5.
nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju – veljavnost pravnih poslov – vpis v zemljiško knjigo
Bistveno je, da so na tožnika že v letu 1993, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo tudi v tej pravdi (ob tem, da je toženka pridobila hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na pravnoposlovni podlagi).
Tožnika sta v pravdi izkazovala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo (med pravdo sta tudi dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi). Zato izvršba na sporno nepremičnino v zadevi ni dopustna.
pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika – dobra vera – skrbnost pridobitelja – vpis v prometnem dovoljenju - leasing
Za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po določbi 64. člena SPZ, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva upoštevanje skrbnosti pridobitelja.
Zunanji znak lastninske pravice na avtomobilu ni le posest, temveč tudi vpis v prometnem dovoljenju.
OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1, 462, 462/1, 464/2, 466, 468, 468/1, 470, 470/1, 470/2.
prodaja motorja - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - skrita napaka - nemoralnost - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbenega določila - odgovornost za stvarne napake - klavzula videno - kupljeno - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe
Na podlagi pravilne ugotovitve, da je bila registracija motorja izrecno dogovorjena lastnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je klavzula videno – kupljeno, ki je bila vsebovana v kupoprodajni pogodbi, glede navedene izrecno dogovorjene lastnosti, nična, saj je nemoralno, da si prodajalec v pogodbo vgradi možnost, da izigra kupca prav pri lastnosti, ki je pomembna za kupca in zato izrecno dogovorjena.
Namen začasne odredbe je zaščititi upnika pred grozečim nasiljem in ne preprečevanje uporabe sile, s katero grozi sam upnik. Razumljivo je, da morebitno takšno upnikovo ravnanje ne more uživati pravnega varstva.
plačilo najemnine - družbena lastnina - privatizacijska oblika pravno poslovne pridobitve kot izjema - pridobitev lastninske pravice že s samo sklenitvijo prodajne pogodbe - aktivna legitimacija upravnika
S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih. V osmem poglavju (111. do 133. člen SZ) je zakonodajalec uredil lastninjenje v korist države in v korist drugih pravnih oseb. Inštrument za izvedbo privatizacije je bila prodajna pogodba med lastnikom (bivšega družbenega) stanovanja in osebo, ki je imela na tem stanovanju stanovanjsko pravico na dan uveljavitve zakona, to je 19. 10. 1991. Kupci so postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo.
Za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarnih terjatev zadostuje verjeten obstoj t.i. objektivne nevarnosti, ki je torej relevantna, ne glede na to, od kje preti in ali je dolžnik k njej doprinesel s svojim ravnanjem, ali ne.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da morata oba za preživljanje mld. toženca prispevati enak odstotek svojega mesečnega dohodka. Pri tem je na strani toženčeve matere upoštevalo, da vsakodnevna, intenzivna in celovita oskrba toženca, ki je otrok s posebnimi potrebami, v celoti bremeni njo. Na strani toženca pa je upoštevalo okoliščino, da ima dodatno preživninsko obveznost, hkrati pa možnost, da si ustvari dodaten zaslužek.