ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-7, 580, 580/6. ZPP člen 76, 76/2, 76/3, 80, 98, 98/2, 98/3, 205, 205/1, 205/1-3.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - pripojitev - univerzalno pravno nasledstvo - prenehanje pooblastila - naknadna odobritev posameznih dejanj
Do prenehanja je prišlo pred glavno obravnavo in izdajo izpodbijane sodbe, kar med drugim pomeni, da se sodba sedaj glasi na neobstoječo osebo.
uporabnina – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje – uporaba tuje stvari - dejanska korist
Pojem uporabe tuje stvari zajema vsakršno izkoriščanje tuje pravice, ki ni nujno lastninska. Kakšno pravico ima prikrajšanec na stvari niti ni pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065126
OZ člen 179, 322, 922, 937, 937/3.
zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – AO-plus zavarovanje – zavarovalno kritje – obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca – plačevanje premije – posledice, če premija ni plačana – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Določba 937. člena OZ se uporablja za vse zavarovalne pogodbe (kar je razvidno iz umestitve tega člena v I. oddelek ureditve zavarovalne pogodbe z naslovom Skupne določbe za premoženjska in osebna zavarovanja), zato ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da za AO-plus zavarovanje kot prostovoljno zavarovanje, ta določba ne velja.
Zavarovalnica je v primeru neplačila oziroma nepravočasnega plačila premije po sklenitvi pogodbe prosta svoje obveznosti po pogodbi šele po izteku 30-dnevnega roka od poziva zavarovalnice k plačilu premije z obvestilom o njeni zapadlosti, ki se ne more izteči pred potekom 30-dnevnega roka od zapadlosti premije
krajevna pristojnost – sporazum o krajevni pristojnosti
Po izrecni določbi 2. odstavka 62. člena ZIZ se sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga tudi priložil. Toženka, ki se je na dogovor o krajevni pristojnosti sklicevala šele v odgovoru na dopolnitev tožbe tožeče stranke, je ugovor vložila prepozno.
Izpodbijana odločitev nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga, zato zoper njo ni dovoljena pritožba.
ZIZ člen 102. ZPP člen 212, 214, 214/2, 287, 287/1.
omejitev izvršbe na plačo dolžnika - nadomestilo za stroške vodenja izvršbe - zakonske zamudne obresti - trditveno in dokazno breme - zanikanje dejstev
Tožnica res ni izrecno zanikala dejstev, da toženec od navedenih družb prejema nakazilo plače, pri čemer naj bi upoštevala omejitve na plačo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb tožnice, ko je zatrjevala, da je pri odtegovanju zneskov od prihodkov toženca za poplačilo sklepov o izvršbi spoštovala določila ZIZ, kar pomeni, da bi prav gotovo upoštevala tudi določila o omejitvi na plačo (102. člen ZIZ), v kolikor bi imela ob nakazilu zneskov navedenih družb zavedeno pojasnilo, da ta znesek predstavlja plačo.
Bolečine v vratu s širjenjem v glavo so sprožile anksiozno stanje, ki je posledica obravnavane nezgode. Slednje v povezavi s trajanjem in intenzivnostjo bolečinskega obdobja (dva meseca hude bolečine, en mesec srednje močne bolečine), nudi podlago za višjo odškodnino od siceršnjih odškodnin, ki se prisojajo v primerih (lažjega) zvina vratne hrbtenice.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena
Pri izkazu pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, mora predlagatelj zatrjevati in s stopnjo verjetnosti izkazati konkretno ravnanje dolžnika s svojim premoženjem, zaradi katerega bi bil lahko upnik izigran.
delitev solastnine – vrednost gospodarskega poslopja – nedovoljena gradnja
Ob upoštevanju mnenja izvedenca se vrednost gospodarskega objekta zaradi delno neskladne in delno nelegalne gradnje zniža za toliko, kolikor znašajo po cenitvi izvedenca stroški projektiranja in stroški, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo.
Negotov strošek na račun morebitne kazni za uzurpacijo in degradacijo prostora, katere višino določi upravni organ upravne enote v postopku legalizacije, ne more biti podlaga za nižjo oceno vrednosti gospodarskega poslopja. Upoštevati je namreč potrebno, da mora biti izplačilo deležev prikrajšanih solastnikov čim bolj realna protivrednost deleža na stvari oziroma premoženju.
ZPP člen 7, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. SPZ člen 48.
delitev skupnega premoženja – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skupno premoženje zakoncev spada tudi morebitno vlaganje v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo za skupno premoženje. Če so bila vlaganja tolikšna, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je pomembno, ali je do tega prišlo v času veljavnosti ZTLR, saj je režim pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po SPZ drugačen, kot je bil po ZTLR.
Da bi bila tožba popolna, ni treba opisati celotnega življenjskega dogodka oz. primera, temveč le toliko dejstev, da se ta nedvoumno individualizira in se loči od vseh drugih. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka.
Umik tožbe, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, se nanaša le na znesek 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Slednje ni razvidno niti iz izreka izpodbijanega sklepa, ki je nerazumljiv, niti iz njegove obrazložitve.
pravice žrtev po ZPND – ukrep po ZPND - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov – stroški postopka – prenehanje ogroženosti
Ker je predlagateljica sama navedla, da je nasprotnega udeleženca zapustila, se od njega odselila in izpovedala, da se ji ta (od tedaj) ni želel približati, predlog za izrek ukrepa prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov ni utemeljen.
SPZ člen 77, 77/5. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1460.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - priposestvovanje - sodna ureditev meje - pravična ocena - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče je pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka zmotno uporabilo materialno pravo, ker je odločalo na podlagi določb o urejanju meje po pravični oceni v skladu s 5. odstavkom 77. člena SPZ, ne pa na podlagi določil o priposestvovanju, urejenih v ZTLR in ODZ (paragraf 1460). Te je v sodbi sicer navedlo, ne pa uporabilo.
V primeru izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke bi glede na pavšalno in nekonkretizirano zanikanje trditev tožeče stranke o višini neplačanega dela obveznosti po pogodbi o dolgoročnem kreditu, šlo za nedovoljen informativen dokaz. Enako velja glede zavrnitve dokaza z zaslišanjem drugega toženca, saj dokaz z zaslišanjem stranke o temelju zahtevka in o višini izvedenih plačil ne more nadomestiti predhodno postavljenih konkretiziranih trditev o tem dejstvu.
Zaradi dispozitivne narave zakonskih določb se pogodbeni stranki prodajne pogodbe lahko dogovorita o plačilu drugače, kot je glede obveznosti plačila kupnine določeno v 496. členu OZ. Tožena stranka je trdila, da je tožeča stranka z vtoževanim računom poravnala svoj dolg do tožene stranke, s čimer je smiselno zatrjevala izpolnitev dogovora o plačilu njenih terjatev do tožeče stranke. Ker je tem trditvam tožeča stranka nasprotovala, se je trditveno breme v pravdi spet prevalilo na toženo stranko. Če bi želela z ugovorom proti zahtevku za plačilo uspeti, bi morala v pravdi konkretno navesti, katera njena terjatev do tožeče stranke je bila z dobavo blaga in z izstavljenim računom kompenzirana.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - stvarne napake - neznatna napaka - odstopanje od načrtov - navodila naročnika
O napaki bi lahko govorili le takrat, ko bi imeli stroji določeno oviro, hibo ali pomanjkljivosti, medtem ko zgolj določena odstopanja od načrtov ne predstavljajo bistvene napake naprave ali njeno nekvalitetno stanje.
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2010 člen 45, 45/1, 45/1-5, 46, 46/2, 46/4.
pogodbena kazen - finančno-medicinski nadzor - napačno beleženje zdravstvenih storitev - škoda - kršitev pogodbene obveznosti - vrednost preveč obračunanih storitev
Ker je namen v Splošnem dogovoru predvidene pogodbene kazni preventiven, tako določena pogodbena kazen nima niti narave odškodnine za katero od tipičnih vrst škod po OZ niti narave pogodbene kazni, kot je urejena v 257. in naslednjih členih OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev. Gre za t. i. sui generis pogodbeno kazen, ki je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja in jo je kršitelj pogodbenega razmerja dolžan plačati, če škoda nastane ali ne; če škoda nastane in jo kršitelj povrne, pa ga to še vedno ne odveže plačila pogodbeno dogovorjene civilne kazni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vrednost nepravilno evidentirane storitve znaša 248,40 EUR, vrednost dejansko opravljenih storitev 162,90 EUR, skupna vrednost preveč obračunanih storitev pa 28,5 točk oziroma 85,50 EUR (458. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča pa je za izrek pogodbene kazni pravno relevantna le slednja. Ne more namreč slediti interpretaciji, po kateri se kot vrednost nepravilno obračunanega primera šteje vrednost celotne (nepravilno beležene) storitve, tj. 248,40 EUR. Doseganje praga iz 2. odstavka 46. člena Splošnega dogovora je po presoji pritožbenega sodišča odvisno od vrednosti „napake“ oziroma skupne vrednosti preveč obračunanih storitev (85,50 EUR). Ker v obravnavanem gospodarskem sporu vrednost presežka nad vrednostjo dejansko opravljenimi zdravstvenimi storitvami tega ni dosegla (za izrek pogodbene kazni v višini 500,00 EUR je predviden prag v višini 101,00 EUR), je tožena stranka pogodbeno kazen izrekla neutemeljeno.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065142
OZ člen 587. ZOdvT člen 20. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 37.
najemna pogodba – službeno stanovanje – uporaba stanovanja brez pravnega temelja – izpraznitev stanovanja – pogodba v korist tretjega – stroški postopka – nagrada za odvetniške storitve – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo
Pogodbene pravice lahko izvršuje (uveljavlja) zgolj pogodbena stranka (nosilec pogodbene pravice), in sicer samo v razmerju do druge pogodbene stranke (nosilca pogodbene obveznosti).
Odvetniške nagrade se določijo glede na seštevek vrednosti predmetov.