odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – pojem delavca – neformalni delodajalec – pasivna legitimacija
Kot delavca zavarovanca toženke bi tožnika lahko šteli le v primeru, če bi med tožnikovim delodajalcem in zavarovancem toženke obstajalo takšno razmerje, ki bi ga bilo po vsebini mogoče opredeliti kot atipično pogodbo o delu, pri kateri je vsebina dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Takšno pogodbeno razmerje ima namreč zunanje znake delovnega razmerja.
Umik tožbe, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, se nanaša le na znesek 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Slednje ni razvidno niti iz izreka izpodbijanega sklepa, ki je nerazumljiv, niti iz njegove obrazložitve.
Bolečine v vratu s širjenjem v glavo so sprožile anksiozno stanje, ki je posledica obravnavane nezgode. Slednje v povezavi s trajanjem in intenzivnostjo bolečinskega obdobja (dva meseca hude bolečine, en mesec srednje močne bolečine), nudi podlago za višjo odškodnino od siceršnjih odškodnin, ki se prisojajo v primerih (lažjega) zvina vratne hrbtenice.
umik tožbe – umik tožbe zaradi izpolnitve – ustavitev postopka – pravdni stroški – razlog opustitve posesti
Ker toženec posesti na stanovanju ni opustil zato, ker bi sledil tožbenemu zahtevku, ampak zaradi zamenjave ključavnice tožnice v aprilu 2013 stanovanja enostavno ni mogel več uporabljati, sodišče prve stopnje utemeljeno odločitve o pravdnih stroških ni oprlo na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP.
Protest menice, ki je dokazilo o tem, da jo je imetnik predložil trasatu v pravem času in na pravem kraju zaradi sprejema ali plačila, je formalni pogoj za uveljavljanje regresnih pravic; za uveljavljanje rednih meničnih zahtevkov proti glavnim meničnim dolžnikom pa protest ni potreben. Izdajatelj lastne menice namreč odgovarja kot akceptant trasirane menice. Posledica opustitve protesta ali zamude roka za opravo tega dejanja je po določilu 1. odstavka 52. člena ZM izguba pravic imetnika pravice do indosantov, trasantov in ostalih zavezancev, ne pa do akceptanta (glavnega dolžnika).
krajevna pristojnost – sporazum o krajevni pristojnosti
Po izrecni določbi 2. odstavka 62. člena ZIZ se sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga tudi priložil. Toženka, ki se je na dogovor o krajevni pristojnosti sklicevala šele v odgovoru na dopolnitev tožbe tožeče stranke, je ugovor vložila prepozno.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-7, 580, 580/6. ZPP člen 76, 76/2, 76/3, 80, 98, 98/2, 98/3, 205, 205/1, 205/1-3.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - pripojitev - univerzalno pravno nasledstvo - prenehanje pooblastila - naknadna odobritev posameznih dejanj
Do prenehanja je prišlo pred glavno obravnavo in izdajo izpodbijane sodbe, kar med drugim pomeni, da se sodba sedaj glasi na neobstoječo osebo.
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 149, 150, 151. ZPP člen 8.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – podlage za odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – upravljanje motornega vozila – domneva vzročnosti – kdo odgovarja za škodo – protipraven odvzem nevarne stvari imetniku – obvezno avtomobilsko zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost – zapustitev kraja škodnega dogodka – povračilo izplačane odškodnine
Ker tožencu ni uspelo dokazati, da je prišlo do protipravnega odvzema njegovega osebnega vozila, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, ob tem, ko je ugotovilo, da je toženec svoje zavarovalne pravice izgubil zaradi alkoholiziranosti in zaradi dejstva zapustitve kraja škodnih dogodkov, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. Tožnica je izkazala tudi višino škode na avtomobilih, pri čemer toženec obsegu škode na vozilih in višini le-te ni konkretno ugovarjal.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – nastanek škode – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Ne drži, da je bila tožeči stranki škoda znana šele z njenim izplačilom, saj zakon zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka veže na trenutek nastanka škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodnini.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0063114
ZLNDL člen 3. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2. OZ člen 333, 333/6, 393, 406. SPZ člen 11, 11/1, 63.
pravica do uporabe – posebni skupni deli v etažni lastnini – kotlovnica – domneva lastništva – trajno dolžniško razmerje – odpoved pogodbe – solidarnost na strani upnikov
Domneva, zajeta v 23. členu SZ-1, da so posebni skupni deli večih večstanovanjskih stavb skupna lastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb, ki jim takšen skupni del služi, je vzpostavljena zgolj v primeru, da je skupna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov večstanovanjske stavbe, vknjižena v zemljiški knjigi.
Posledica odpovedi je, da preneha trajno ravnanje in nadomestilo zanj (v obravnavanem primeru je tako prenehala obveznost tožečih strank mesečno plačevati določena sredstva na račun, namenjen vzdrževanju kotlovnice, in obveznost tožene stranke zbirati ta sredstva). V takšnih primerih ima upnik pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala. A contrario to pomeni, da lahko vsak zahteva od nasprotne stranke vračilo tistega, kar je na podlagi pogodbene obveznosti dal, pa v zameno ni dobil nasprotne izpolnitve.
V dani situaciji gre za primer s tožbo dogovorjene solidarnosti upnikov – tožeče stranke so s svojimi dejanji (postavitvijo tožbenega zahtevka) pokazale voljo, da proti tožencu nastopijo kot solidarni upniki. S tako postavljenim tožbenim zahtevkom so si torej izbrale način poplačila svoje terjatve. Tožena stranka pa zoper odločitev sodišča prve stopnje v tem delu niti nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen – predlog upnika za izrek denarne kazni – diskrecija sodišča
Odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ je v diskreciji sodišča in upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku. Vendar pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena, zato mora sodišče o njej odločiti vsebinsko.
uporabnina – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje – uporaba tuje stvari - dejanska korist
Pojem uporabe tuje stvari zajema vsakršno izkoriščanje tuje pravice, ki ni nujno lastninska. Kakšno pravico ima prikrajšanec na stvari niti ni pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065125
SZ- 1 člen 109, 109/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
stanovanjska pravica – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – upravičenci za vložitev zahteve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izselitev iz stanovanja – neplačevanje stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine – razpravno načelo
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožnica višino terjatve v zadostni meri specificirala, ker je specifikacija razvidna iz priloženih računov. Dejstva, ki izhajajo iz prilog, se namreč lahko upoštevajo le pod pogojem, da jih stranka predhodno tudi navaja. S tem postane jasno, kaj so navedbe strank (trditvena podlaga tožbe), in s tem tudi, kaj je dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati. Priloge tožbe so praviloma (listinski) dokazi, ki služijo ugotovitvi resničnosti predhodno danih navedb.
Izpodbijana odločitev nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga, zato zoper njo ni dovoljena pritožba.
zavarovalna polica - splošni pogoji - najem nadomestnega vozila - izplačilo škode - upravičenje do najema nadomestnega vozila - pisno soglasje zavarovalnice
Toženka je tožnico obvestila, da je njen zahtevek v delu, ki se nanaša na izplačilo škode zaradi uporabe nadomestnega vozila delno utemeljen, in sicer za čas 4 dni, s čimer je dejansko priznala upravičenje tožnice do najema nadomestnega vozila v skladu s sklenjeno zavarovalno polico in pripadajočimi splošnimi pogoji in to kljub temu, da tožnica za najem nadomestnega vozila predhodno ni pridobila njenega (pisnega) soglasja.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – originaren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - otvoritvena bilanca
Ker je tožena stranka postala lastnica spornih nepremičnin po 1. 5. 1998 na podlagi odločbe državnega organa, tožeča stranka ne more uveljavljati zahtevka po ZZLPPO. Za ex lege prehod premoženja bi šlo, če bi šlo za premoženje, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja to premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco.
Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
neupravičena obogatitev - način uporabe nepremičnine - solastnina - skupna lastnina - plačilo uporabnine - delitev zapuščine - skupno razpolaganje z dediščino
Tožničina ves čas nekonkretizirana želja glede načina uporabe nepremičnine, ki je spadala v zapuščino, potrjuje pravilnost prvostopnega zaključka, da tožničino prikrajšanje ni bilo konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik (v obravnavani zadevi skupni lastnik) stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika (skupnega lastnika) ni zahteval dopustitve uporabe stvari, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065126
OZ člen 179, 322, 922, 937, 937/3.
zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – AO-plus zavarovanje – zavarovalno kritje – obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca – plačevanje premije – posledice, če premija ni plačana – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Določba 937. člena OZ se uporablja za vse zavarovalne pogodbe (kar je razvidno iz umestitve tega člena v I. oddelek ureditve zavarovalne pogodbe z naslovom Skupne določbe za premoženjska in osebna zavarovanja), zato ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da za AO-plus zavarovanje kot prostovoljno zavarovanje, ta določba ne velja.
Zavarovalnica je v primeru neplačila oziroma nepravočasnega plačila premije po sklenitvi pogodbe prosta svoje obveznosti po pogodbi šele po izteku 30-dnevnega roka od poziva zavarovalnice k plačilu premije z obvestilom o njeni zapadlosti, ki se ne more izteči pred potekom 30-dnevnega roka od zapadlosti premije
ZPP člen 7, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. SPZ člen 48.
delitev skupnega premoženja – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skupno premoženje zakoncev spada tudi morebitno vlaganje v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo za skupno premoženje. Če so bila vlaganja tolikšna, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je pomembno, ali je do tega prišlo v času veljavnosti ZTLR, saj je režim pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po SPZ drugačen, kot je bil po ZTLR.