izvršba na nepremičnine - izvršilna dejanja - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - dopolnilno mnenje - stroški in nagrada sodnega cenilca - izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo
Upnik je predlagal izvršbo na nepremičnino, ki se po določbi 167. člena ZIZ opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (prim. drugi odstavek 178. člena ZIZ).
Cenitev nepremičnine oziroma dopolnitev cenitve je vsekakor potrebna za konkretno izvršbo, zato je sodišče prve stopnje stroške, ki so nastali zaradi izdelave dopolnilnega cenitvenega mnenja, pravilno naložilo dolžniku v plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029039
OZ člen 439, 455, 619, 642, 642/3. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-10.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - podjemna pogodba - pravica do plačila - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - ugovor zapadlosti terjatve
Tožena stranka ni trdila, da je morebitne napake grajala v zakonskem roku. Zato je treba šteti, da je dobavo blaga oziroma delo potrdila.
krajevna pristojnost - pristojnost po stalnem prebivališču - kraj izpolnitve obveznosti - delegacija pristojnosti
V predmetnem postopku ne gre za spor iz 51. člena ZPP, ki določa da je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti in je pristojno tisto sodišče, na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora.
nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne
Že zaradi dejstva, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni navedel vrednosti spornega predmeta, na kar je bil izrecno pozvan, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
Rubež gotovine predstavlja eno izmed izvršilnih dejanj v izvršbi na premičnine, medtem ko izročitev gotovine izvršitelju s strani dolžnika predstavlja njegovo prostovoljno izpolnitev, h kateri je izvršitelj dolžan dolžnika pozvati pred opravo izvršilnega dejanja (prvi odstavek 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - Pravilnik). V kolikor bi v obravnavanem primeru prišlo do rubeža gotovine, bi izvršitelj to izkazoval z rubežnim in cenilnim zapisnikom, v katerem bi bilo zapisano, kateri denar je zarubil. Glede na navedeno in pobotnico v spisu, je tako mogoče zaključiti, da je 23. 5. 2019 izvršitelj le prevzel gotovino od dolžnika v smislu njegove prostovoljne izpolnitve, kar je skladno z drugim odstavkom 53. člena Pravilnika tudi dolžan storiti, in rubež gotovine tako v tem primeru ni bil opravljen. Na podlagi izvršiteljevega poročila o neuspešnem rubežu dne 7. 5. 2019, iz katerega izhaja, da dolžnik na naslovu, kjer se je opravljal rubež, nima rubljivih predmetov, je tako sodišče prve stopnje izvršbo na podlagi prvega odstavka 88. člena ZIZ pravilno ustavilo.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 231, 232, 232/4, 382, 382/1. ZPP člen 137, 319, 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - verjetnost terjatve - narok za začetek stečajnega postopka - zaslišanje dolžnika - neopravičen izostanek z naroka
Ker je dokazni predlog za svoje zaslišanje dolžnik podal v okviru trditev, ki se nanašajo na temelj njegove zatrjevane obveznosti, pravna narava njegove obveznosti pa je vsaj v delu, ki se nanaša na judikatno terjatev, že presegla podane trditve (kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo, o njej v tem postopku ne more ponovno odločati), sodišču prve stopnje pravilno ni bilo potrebno izvajati dokaza z zaslišanjem dolžnika. S tem, ko sodišče pravilno ni zaslišalo dolžnika, saj to za ugotavljanje verjetnosti terjatve ni bilo potrebno (četrti odstavek na 3. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa), ni v ničemer kršilo dolžnikove pravice do izjave.
Slednjo je potrebno razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene.
Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku.
gospodarski spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nedovoljen pritožbeni razlog
Napačna oz. nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v pritožbenem postopku zoper sodbo na podlagi pripoznave po določbi tretjega odstavka 338. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog.
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - prejemki, izvzeti iz izvršbe - nadomestilo za primer brezposelnosti
Nadomestilo za primer brezposelnosti ni prejemek, ki bi bil izvzet iz izvršbe (101. člen ZIZ), temveč ga zakon uvršča pod denarni prejemek, ki je enakovreden plači, in na katerega je z izvršbo mogoče poseči skladno z omejitvami, ki jih določa 102. člen ZIZ. Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru sklep o izvršbi vročiti v izvrševanje Zavodu RS za zaposlovanje.
nezgodno zavarovanje oseb - zavarovalnina za telesno poškodbo - splošni pogoji zavarovanja - stroški zdravljenja - varstvo potrošnikov - nezgoda - nenadna in nepredvidljiva poškodba - polica o življenjskem zavarovanju - določila v zavarovalni polici - zavarovalno kritje - obseg zavarovalnega kritja - postopek v sporu majhne vrednosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - stroški pravdnega postopka - nepriznani stroški
Tožnikovo sklicevanje na splošne pogoje pogodbe, ki naj bi bili nejasni in nepošteni, ni utemeljeno, saj s podpisom zavarovalne police, v kateri je jasno naveden obseg kritja, ni dokazal, da je bil prepričan, da bo v primeru nezgode upravičen tudi do vseh stroškov zdravljenja.
Glede na to, da je na menični izjavi in prilogi k menični izjavi pri podpisu izrecno in jasno navedeno „podpis izdajateljice menic - A., d. o. o.,“ ter „podpis meničnih porokov (avalistov) - B. B.“, ni utemeljeno zavzemanje, da se je toženec podpisal dvakrat kot zakoniti zastopnik družbe.
SPZ člen 68, 149. OZ člen 299, 395, 1019. SZ-1 člen 24, 24/5, 41.
postopek v sporu majhne vrednosti - odgovornost lastnika stanovanja - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - stroški rezervnega sklada - ugovor zastaranja - zakonite zamudne obresti
Toženec, ki je lastnik stanovanja, ki ga je oddal v najem, je glavni dolžnik za plačilo stroškov stanovanjskega sklada in subsidiarni dolžnik za plačilo obratovalnih stroškov ter glavni dolžnik za plačilo stroškov vzdrževanja.
V primeru vročitve po fikciji je stranka (ob odsotnosti napak pri vročanju) na podlagi puščenega obvestila seznanjena, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), in s posledicami, če ne bo ravnala, kot je navedeno v obvestilu (nastop fikcije vročitve). Glede na navedeno je stranki treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna oziroma da je podana napaka pri vročanju.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - litispendenca - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodne odločbe - izdelava obrazložitve odločbe po drugem sodniku
S sodbo na red. št. 31 spisa je bilo ponovno odločeno o zahtevku, ki je že predmet odločitve z nepravnomočno sodbo z dne 8. 6. 2010 na red. št. 24 spisa in o katerem torej še teče pravda. Iz tega razloga je sodba na red. št. 31 spisa obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00032061
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZDR-1 člen 113, 113/4.
izredna odpoved delodajalca - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - nastanek težko nadomestljive škode
ZDR-1 omogoča zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi sindikalnih zaupnikov zaradi odpovedi le do pravnomočne odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnik zmotno meni, da se pri izdaji začasne odredbe v postopku individualnega delovnega spora upošteva 113. člen ZDR-1, saj se varstvo sindikalnih zaupnikov po tej določbi konča s trenutkom odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je mogoče vložiti na podlagi določb ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v obrazložitvi predloga za izdajo začasne odredbe podal trditve o obstoju nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode - predvsem potrebo po zaščiti interesov delavcev, ki so nosilci lekarniške dejavnosti, ter dobre polovice zaposlenih, ki so ga izvolili v svet zavoda, saj zaradi prenehanja delovnega razmerja ne bo mogel sodelovati pri volitvah za direktorja ter varovati pravic delavcev.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da to ni pravno pomembna škoda v smislu določbe 272. člena ZIZ, saj se ne nanaša na tožnika osebno. Namen začasne odredbe je zagotoviti začasno varstvo individualne pravice, torej zavarovanje tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v sodnem sporu za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in ne morebitnih bodočih terjatev drugih delavcev pri toženi stranki. Tožnik bi moral navajati in verjetno izkazati, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno, kar jasno izhaja iz določbe 272. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da mora tožnik navesti, zakaj bo škoda, ki nastaja zaradi izgube zaposlitve, zanj težko nadomestljiva. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v zvezi s tako škodo tožnik v predlogu napisal le, da je izredna odpoved pri njem povzročila hujšo socialno stisko (prejema 50-odstotno nadomestilo plače), česar pa ni konkretiziral niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza v zvezi s tem. Glede na to sodišče prve stopnje pravilno ni štelo, da bi bil dokazan eden od pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ (zatrjevani nastanek nenadomestljive škode tožniku).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja
Reorganizacija poslovanja predstavlja (utemeljen) poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se smotrnosti (ali ekonomske upravičenosti) reorganizacije v sodnem sporu ne presoja.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00032451
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.. ZSPJS člen 32, 32/1.. KPJS člen 40.
dodatek za izmensko delo - delavci policije
Drži, da Kolektivna pogodba za policiste (KPP) v osmem odstavku 16. člena ne določa časovnih okvirjev dopoldanske, popoldanske in nočne izmene niti ti niso določeni v KPJS. To pa ne pomeni, da podrobnejša ureditev ni mogoča v splošnih aktih delodajalca. Navedeno potrjuje razlaga 40. člena KPJS – dodatek za izmensko delo, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času za čas, ki je po zakonu ali drugem predpisu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca določen za popoldansko ali nočno izmeno oziroma za redno delo v popoldanskem času. Tožena stranka je dodatek za izmensko delo podrobneje uredila z notranjim Aktom, pri čemer je v drugem odstavku 26. člena določila, da se za delo v popoldanski izmeni šteje delo, ki se je pričelo po 12. uri. Izjemoma pa se za delo v popoldanskem času šteje delo javnih uslužbencev, ki so pričeli z delom pred 12. uro, pa delajo v 12 urni izmeni. Takšna opredelitev popoldanske izmene oziroma dela v popoldanskem času ne oži pravico tožnika do dodatka za izmensko delo iz osmega odstavka 16. člena KPP (ki iz izmene izključuje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro), temveč jo celo razširja, saj se za popoldansko izmeno oziroma delo v popoldanskem času po Aktu šteje tudi delo, opravljeno pred 14.00 uro (ob tem, da se začne po 12.00 uri oziroma izjemoma pred 12.00 uro). Glede na to, da dela, ki ga je tožnik opravil od 14.00 do 15.00 ure, v dneh, ko je z delom pričel ob 7.00 uri in je trajalo do 15.00 ure, v skladu s 26. členom Akta tožene stranke ni mogoče šteti za delo v popoldanski izmeni niti za delo v popoldanskem času (saj se delo ni pričelo po 12. uri uri niti ne gre za izjemo, ko bi se delo pričelo pred 12.00 uro in bi tožnik delal 12 urno izmeno), tožnik ni upravičen do vtoževanega dodatka za izmensko delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza
Po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 lahko sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče torej odloči o prenehanju delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi. Delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nezmožnosti zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi ali v subjektivno porušenem odnosu med njim in delavcem. Upoštevajo se okoliščine in interesi na strani obeh strank (odločitve Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 7/2013, VIII Ips 294/2016, VIII Ips 255/2016, VIII Ips 156/2018). Praviloma bodo to okoliščine, ki nastopijo po odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi (VIII Ips 305/2015, VIII Ips 283/2016, VIII Ips 54/2017). Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00029316
DZ člen 290. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 151, 411.
postopek iz razmerij med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - ureditvena začasna odredba - začasna ukinitev stikov - začasna ureditev stikov - odločanje na podlagi verjetnosti - mnenje izvedenca - največja korist otroka - ogroženost otroka - zavračanje stikov - ponovna vzpostavitev stikov - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo
Odločitev o stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača. Odsotnost stikov med nerezidenčnim staršem in otrokom lahko hitro povzroči odtujitev otroka, kar pa v primeru, ko ima nerezidenčni starš ustrezne starševske kapacitete, škoduje otrokovemu razvoju in predstavlja najmanj težko popravljivo škodo. V takih primerih je treba ugotoviti vzroke za odpor do stikov oziroma ali se v tem odporu izraža resnična volja otroka.
Utemeljeno opozarja pritožba, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno tožnici naložilo povrnitev 100 % povečanih stroškov tožene stranke kot delodajalca po tar. št. 15/1c Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015). Ta predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tar. št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. To zvišanje pravdnih stroškov temelji le na lastnosti ene stranke spora, in sicer delodajalca, kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti. Po stališču pritožbenega sodišča bi zato v primeru uporabe določbe OT tar. št. 15/1c v individualnih delovnih sporih prišlo do kršitve ustavno zagotovljenega načela enakosti. Delavec bi moral v primeru neuspeha nasprotni stranki povrniti dvojne stroške zgolj zato, ker je delodajalec. Takšna ureditev je zato v nasprotju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifične narave delovnih sporov.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.. ZZ člen 1.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - zavod
Po 1. odstavku 16. člena ZPIZ-2 so obvezno zavarovane osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Enako kot pri ostalih zavarovalnih podlagah, tudi v obravnavani, v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Torej ex lege - po samem zakonu z nastankom samega pravnega razmerja. Zavarovalno razmerje iz 16. člena ZPIZ‑2 v zvezi s 3. odstavkom 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni ali drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz registra.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 ni vezano na prihodke niti dobiček gospodarskih družb ali zavodov, temveč izključno na status družbenikov ali delničarjev gospodarskih družb oz. ustanoviteljev zavodov, če so poslovodne osebe, pa niso zavarovane na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje temelji na statusni podlagi ne glede na prihodkovne ali dobičkonosne meje. Izvzem iz zavarovanja, ki bi bil vezan na prihodek ali dobiček gospodarske družbe ali zavoda, ni mogoč, saj za kaj takega ni zakonske podlage.