financiranje - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - zdravstvene storitve
Upoštevajoč določbo prvega odstavka 63. člena ZZVZZ je za spremembo v Splošnem dogovoru za leto 2017 dogovorjenih kalkulativnih elementov za vrednotenje programov zdravstvenih storitev, kot je bil po tožeči stranki zatrjevani sklep vlade o povišanju plač v javnem sektorju, ko so se te povišale za dva plačna razreda, potrebna sprememba Splošnega dogovora oziroma soglasje podpisnikov oziroma sklep arbitraže, če ni soglasja, oziroma sklep vlade, če soglasja ne doseže niti arbitraža.
Sodišče prve stopnje je določilo četrtega odstavka 9. člena SD za leto 2017 pravilno razlagalo, ko je pojasnilo, da se avtomatsko usklajevanje lahko nanaša le na primere, ko tožena stranka ima na podlagi SD že določene kalkulativne elemente, torej izhodišča za cene, kakor to izhaja iz prvega odstavka 63. člena v zvezi s členom 66 ZZVZZ. V obravnavanem primeru pa tega ni imela, saj je, kot je to razvidno tudi iz obrazložitve obračuna novih cen upoštevaje višje plače, ki ga je izdelala tožeča stranka morala spreminjati kalkulativne elemente (npr. plačne razrede, osnovno plačo, planske vrednosti) kot so bili številčno in zneskovno določeni v SD za leto 2017 in prilogah k temu. Do spremembe teh je lahko prišlo le po usklajevanju s sodelovanjem vseh podpisnikov SD in na način določen v 63. členu ZZVZZ in SD.
zavrženje tožbe - nepopolna oziroma nerazumljiva tožba
Za pritožbeno rešitev zadeve o zavrženju tožbe je odločilno le dejstvo, da tožnik ni postopal v skladu s sklepom sodišča (izdanim na podlagi 108. člena ZPP), o popravi in dopolnitvi vloge tako, da bi postavil jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloča sodišče in navedel ter predložil upravni akt, ki se izpodbija.
pravdni stroški po uspehu - pravdni stroški stranskega intervenienta - uspeh pravdnih strank - pobotanje pravdnih stroškov
Skladno z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja pritožba, stranski intervenient načeloma (razen v primeru krivdne povzročitve stroškov po 156. členu ZPP) ne more biti zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. To pomeni, da ni podlage za pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški nasprotne stranke (to je tiste, ki se ji stranski intervenient v pravdi ni pridružil), temveč je mogoč le pobot med stroški obeh pravdnih strank.
ZIZ člen 15, 16a, 35, 35/2, 78, 78/2, 100. ZPP člen 17, 17/2, 17/3.
predlog za izvršbo - krajevna pristojnost - izvršilno sredstvo - več izvršilnih sredstev - sodišču znana dejstva - ustalitev krajevne pristojnosti - izvršba na denarna sredstva - primarno izvršilno sredstvo
Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz določila tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa še izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga, ostane pristojno tudi vnaprej in to tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Grosupljem utemeljeno opozarja na to, da podatek o dolžnikovem naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je potrebno upoštevati tisti podatek o dolžnikovem naslovu, kot ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ta pa je na območju Okrajnega sodišča v Kočevju. Sama navedba napačnega kraja v predlogu za izvršbo (navedeno je Kočevje, po dopolnitvi predloga za izvršbo pa Grosuplje) pa ne vodi do zaključka o nerazumljivosti vloge, saj za popolnost predloga zadošča navedba dolžnikovega naslova in ni potrebna njegova pravilnost v skladu z določbo 16.a člena ZIZ.
nagrada za delo izvedenca - predujem za izvedenca - manjkajoči predujem - pravnomočna odločitev - res iudicata
Z izpodbijanim sklepom je sodišče tožniku naložilo, da izvedenski instituciji neposredno plača manjkajoči del nagrade. Vendar pa iz pravnomočnega sklepa z dne 22. 6. 2009 izhaja, da je sodišče prve stopnje že tedaj odločilo o manjkajočem predujmu, in sicer ga je v znesku 767,88 EUR naložilo v plačilo toženi stranki. Ker mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, ali je o stvari že odločeno in je sodišče vezano na svoje sklepe, če se ti ne nanašajo na vodenje pravde (četrti odstavek 329. člena ZPP), je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00028463
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 42, 42/1, 43, 44, 48, 50, 74, 75, 77. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - poseg v osebno svobodo - duševna motnja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - domsko varstvo in oskrba - ogrožanje življenja in zdravja - pravna praznina - pritožbeni rok - nujnost postopka - hitrost postopka
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je sicer pojasnilo, da sledi ugotovitvam izvedenke, pa ni niti pojasnilo katerim ugotovitvam sledi. Na kakšni podlagi (torej katera dejstva kažejo na to in kateri dokazi) je sodišče ugotovilo, da udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, ni obrazložilo. Kakšno oskrbo in varstvo potrebuje, tudi ne. Ugotovilo je še, da bi bila udeleženka, če bi bila prepuščena sama sebi, zaradi posledic duševne motenje resno življenjsko ogrožena. S čim in kako bi se resno življenjsko ogrozila, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Tudi svojega stališča, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi ali na odprtem oddelku istega zavoda, kar si, kot izhaja iz pritožbenih navedb, želi udeleženka) in zakaj, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Na kakšni podlagi je sodišče to ugotovilo, tudi ne. Razlogov sodišča prve stopnje o tem, ali je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, o tem, ali je ogrožanje življenja posledica duševne motnje (in katere), zaradi katere ima udeleženka hudo moteno presojo realnosti, v izpodbijanem sklepu prav tako ni.
Toženka kot izhaja iz izpodbijane sodbe poškodovanega delavca ni ustrezno usposobila za prižiganje kamina in dolivanje goriva (nevarne kemične snovi), zato je pravilen zaključek o njeni 80 % odgovornosti za nastalo škodo in o 20 % soodgovornosti ne dovolj previdnega delavca, ki je dolival bioetanol v enoto ″eko″ kamina ob gorečih sosednjih enotah.
Pritožba glede na povedano povsem neutemeljeno izpostavlja nekakšen argument tako imenovane naravne vzročnosti, ki je v tem, da delavec, če predhodno ne bi kršil prepovedi vožnje iz razloga žleda na cesti (in ne iz razloga prepovedi rokovanja s kaminom in z bioetanolom), ne bi imel možnosti rokovanja z bioetanolom, saj pri toženki tega goriva očitno takrat ni bilo na zalogi, in posledično ne bi prišlo do predmetne poškodbe. Vendar ta argument ne more vplivati na odločitev, saj gre za naravni vzrok, ki je preveč oddaljen od nastanka predmetne nezgode, da bi bil še lahko upošteven kot pravno relevanten vzrok za nastanek nesreče. Da ne gre za pravno upošteven sovzrok k nastali nesreči, je razvidno seveda še iz tega, da se je prepoved nanašala na prepoved vožnje iz razloga žleda na cesti in ne iz razloga prepovedi uporabe bioetanola
neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delovni stroj - delo z viličarjem - prispevek oškodovanca - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dolžna skrbnost - presoja višine denarne odškodnine - lahka telesna poškodba - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - administrativni stroški - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Delovni stroj - viličar, ki ga upravlja voznik in se premika s pomočjo lastnega motorja ter je naložen z veliko količino palet predstavlja nevarno stvar.
Za ocenitev obsega delne oprostitve objektivne odgovornosti mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
ZPP člen 145, 145/1, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neizpolnitev pogojev - dopolnitev ali poprava tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - pravilna vročitev sodnih pisanj - prebivališče pravdne stranke - naslov prebivališča - sprememba naslova prebivališča - kršitev pravice do izjave
Toženka ima določeno zakonsko prebivališče na naslovu CSD Ljubljana. Iz podatkov spisa izhaja, da je na tem naslovu prejela tožbo, saj je nanjo odgovorila z vlogo z 28. 7. 2015, ki je bila sodišču predložena zgolj v enem izvodu. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji sklep o popravi odgovora na tožbo zaradi predložitve dodatnega izvoda ni bil nikoli pravilno vročen. Sodišče je namreč sklep pustilo na recepciji CSD, kjer do prevzema pošiljke ni prišlo, nato pa ga je pritrdilo na sodno desko. Ker je tak način vročanja predviden le za pošiljke strankam, ki so med postopkom spremenile prebivališče (prvi odstavek 145. člena ZPP), toženki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost ustrezno popraviti vloženega odgovora na tožbo. S tem je bila kršena njena pravica do izjave, hkrati pa tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar predstavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je pritožba nedovoljena, če jo pritožnik umakne. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zoper izpodbijani sklep zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in četrtim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).
ZDR-1 člen 75, 104, 106, 108, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3, 118.. ZFPPIPP člen 300.
začetek stečajnega postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - odpravnina - denarno povračilo namesto reintegracije
Delavcu pripada odpravnina ob prenehanju delovnega razmerja (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delodajalec ali delavec, kadar zakon tako določa). Tožnice so terjatev iz naslova odpravnine uveljavljale od družbe - v stečaju, ki pa bi jim šla le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri tem stečajnem dolžniku. Do tega pa ni prišlo, saj je bilo s sodbo pravnomočno razsojeno, da so redne odpovedi, podane na podlagi 104. člena ZDR-1, nezakonite. Tudi sicer tožnicam pogodbe o zaposlitvi s stečajnim dolžnikom sploh niso prenehale, ker je prišlo le do spremembe delodajalca skladno s prvim odstavkom 75. člena ZDR-1 in so vse pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja prešle na delodajalca prevzemnika. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da so se njihove pogodbe o zaposlitvi nadaljevale pri novem delodajalcu, zaradi česar so njihove terjatve do stečajnega dolžnika iz naslova odpravnine neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00030760
ZPND člen 19, 21. ZPP člen 8.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - pogoji za izrek ukrepa - podaljšanje ukrepa - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - načelo sorazmernosti - denarna kazen - dokazna ocena
Ukrepi iz 19. člena ZPND predstavljajo določeno omejitev za tistega, proti kateremu so izrečeni, in hkrati poseg v njegove pravice. Zato mora sodišče opraviti test sorazmernosti, kar je v konkretni zadevi tudi storilo. Upoštevalo je dejstvo, da predlagateljice v zadnjem obdobju o nasilnih izpadih/grožnjah nasprotnega udeleženca niso poročale, in da pri njih na več narokih tudi ni zaznalo večjega strahu. Zato je utemeljena odločitev o zavrnitvi njihovega predloga za podaljšanje ukrepov. Ukrepi so bili izrečeni že 13. 11. 2017. Njihov namen je zaščititi žrtev, ki pa naj si v času veljavnosti ukrepov poišče trajnejše varstvo oziroma si zagotovi trajno varnost pred nasiljem oziroma nasilnežem. Varnost žrtve ima prednost pred premoženjskimi interesi lastnika, vendar ne dlje, kot je to nujno potrebno, da si žrtev poišče trajnejšo pomoč in zaščito.
darilna pogodba - pogodba o preužitku - osebna služnost - osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbijanje darilne pogodbe - subjektivni pogoj izpodbojnosti - ožje povezane osebe
Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ki jih določa 391. člena ZFPPIPP, po katerem velja, da se ta, v primeru, ko gre za povezane osebe šteje za izpolnjenega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00030853
ZKP člen 26, 26/1. KZ-1 člen 19, 19/1. ZS člen 105a, 105a/1, 105a/4.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča
Po določbi prvega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano. V konkretnem primeru bi to torej bilo Okrajno sodišče v Celju. Že iz same zakonske dikcije pa je razvidno, da to procesno pravilo ni absolutno in pozna nekatere izjeme. Ena od njih je predvidena v določbah 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). V skladu z določbo četrtega odstavka 105.a. člena ZS, pa lahko predsednik okrožnega sodišča ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena prenese pristojnost za sojenje v določenem številu zadev ali vrsti zadev med okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča. Prenos pristojnosti se objavi v letnem razporedu sodišča, s katerega in na katerega se prenese pristojnost v določeni vrsti zadev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zagovor - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti mu očita, in mu omogoči zagovor. Namen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih morebiti pojasni ali opraviči, kakor to izhaja iz 85. člena ZDR-1. Ker pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeča stranka ni bila seznanjena s kršitvami, ki so predmet izredne odpovedi in ji ni bil omogočen zagovor, prav tako pa niso obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožeči stranki to omogoči, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Petdnevna (ne)upravičena odsotnost z dela sama po sebi ne pomeni avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot to zmotno uveljavlja pritožba. Četrta alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1 res določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Drugi odstavek istega člena pa določa, da v primeru četrte alineje prejšnjega odstavka delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. Navedeno določilo ureja le izjemo glede učinkovanja izredne odpovedi tako, da ta učinkuje s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela in ne z dnem vročitve izredne odpovedi. To določilo pa ne pomeni, da preneha toženkina obveznost, da tožečo stranko seznani s kršitvami in ji omogoči zagovor, kot zmotno zatrjuje pritožba.
Tožeča stranka je istega dne (18. 10. 2018), ko je prejela izredno odpoved tožene stranke tudi sama podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožečo stranko z dne 10. 10. 2018 odjavila iz zavarovanja na podlagi nezakonite izredne odpovedi, zato je tožeči stranki nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje. Ker pa je tožeča stranka podala izredno odpoved, po kateri ji pogodba o zaposlitvi preneha z dnem 18. 10. 2018, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje preneha z dne 18. 10. 2018.
zavrženje prepozne vloge - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da Kazenski zakonik v petem odstavku 47. člena določa, da rok za plačilo denarne kazni ne sme biti daljši od treh mesecev in da sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Navedeno pomeni, da mora biti denarna kazen, tudi če je določeno, da jo obsojenec plača v obrokih, plačana v dveh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena in da je mogoče prošnji za obročno plačilo denarne kazni ugoditi, če obsojenec poda prošnjo za takšen način plačila do poteka roka za plačilo.