ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina za telesno okvaro - sprememba zakonske ureditve
Glede na dne 8. 8. 2017 vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine, pravno podlago za razrešitev sporne zadeve predstavlja ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku 403. člena določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145. in 147. ter 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
Glede na takšno materialnopravno ureditev pomeni, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Nova sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč ne ureja več pravice do invalidnine. Telesne okvare so izločene iz tega sistema in ne predstavljajo več zavarovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pri ugotavljanju protipravnega ravnanja toženke je ključno, ali je izpolnila svoje obveznosti kot obveznosti delodajalca, da zagotovi pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (45. člen ZDR-1), torej v skladu z ZVZD-1, Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in Pravilnikom o varnostnih znakih. sodišče prve stopnje je ugotovilo je, da toženka odprtine, preko katere se je, da ne bi padel, vrgel tožnik, ni zavarovala; v primeru obstoja razlogov za njeno ohranitev pa je ni ustrezno označila, predvsem pa je ugotovilo, da osvetlitev na delovišču ni bila ustrezna. Slednje je bistveno za ugotovitev, da je toženka ravnala protipravno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032142
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55, 55/1, 56, 56/1, 86, 86/12. ZSKZDČEU-1 člen 12, 46, 47/1, 47/4.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - evropski nalog za prijetje in predajo - predaja zahtevane osebe - načelo specialnosti - zastaranje izvršitve kazni - način izvršitve kazni zapora
Oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se lahko za kazniva dejanja, storjena pred predajo, odpove načelu specialnosti (prvi odstavek 47. člena ZSKZDČEU-1). Če se načelu specialnosti ne odpove, mora sodišče zaprositi za soglasje državo članico, ki je osebo predala, da se predano osebo lahko preganja, zoper njo izvrši kazen ali preda drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, strojenega pred njeno predajo (četrti odstavek 47. člena ZSKZDČEU-1).
V predmetni zadevi gre za dejanski stan iz 6. odst. 72. člena ZPP. Predlagana izločitev okrožnega sodnika iz sojenja je prepozna, saj ob vložitvi predloga zadeva več ni bila v triaži, niti sodniku ni bila dodeljena v reševanje.
Sicer pa v predlogu sploh niso bili navedeni konkretni relevantni razlogi in okoliščine za njegovo izločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029527
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 32, 55, 55/1, 210. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - načelo formalne legalitete - ugotavljanje ničnosti - ugovorni razlog - ugovor zastaranja terjatve - desetletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - pravica do kontradiktornosti - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je tako enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Ko je enkrat soglasje dano, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar.
Za ugotavljanje ničnosti določil same kreditne pogodbe iz notarskega zapisa v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ.
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim sporazumom, zastarajo v 10 letih, kar velja tako za glavnico kot za dogovorjene pogodbene obresti, ne velja pa za dogovorjene zakonske zamudne obresti.
OZ člen 106, 107, 252, 336, 336/1, 349. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 57, 70, 99, 99/3. ZPP člen 285. ZVKSES člen 17.
gradbena pogodba - plačilo po začasnih situacijah - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - omejitev višine pogodbene kazni - trditveno breme - informativni dokaz - razpravno načelo - pobotni ugovor - uzance
V primeru, ko tožena stranka poda pobotni ugovor in je njena terjatev le delno utemeljena, mora sodišče odločiti tudi, v katerem delu oziroma v kakšni višini v pobot uveljavljena terjatev ni utemeljena.
Zastaranje terjatve na plačilo del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 11. členu Pogodbe sicer res za odstop od Pogodbe izvajalca (tožeče stranke) predviden le en razlog in sicer, če naročnik ne potrdi ali ne zavrne začasnih situacij v skladu s Pogodbo. Vendar pa slednje po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da od Pogodbe ni bilo mogoče odstopiti v skladu s splošnimi določili OZ in sicer 106. in 107. člena.
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Po 5. odst. 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Morebiten drugačen dogovor iz 2. odst. 17. člena ZOdv je v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči, ničen. Ob tako sankcioniranem drugačnem dogovoru je v sodni praksi že zavzeto stališče, da v primeru zastopanja stranke po odločbi BPP sodišče lahko priznana le polovico točk in posledično polovico zneska, ki bi odvetniku pripadali po OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028544
SPZ člen 17, 92, 93. OZ člen 125, 125/1, 125/2, 334. ZPP člen 108, 180. ZFPPIPP člen 97, 245, 382.
pogodba o finančnem leasingu - solidarno poroštvo - odstop od pogodbe - priznanje terjatve v stečaju - res iudicata - obligacijsko razmerje - izbris pravne osebe iz sodnega registra - rei vindicatio - posest nepremičnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - identiteta tožbenega zahtevka - nepopolna vloga - materialno procesno vodstvo - številka parcele in katastrska občina - nedoločen tožbeni zahtevek - pritiklina
Priznanje terjatve v stečaju s strani stečajnega upravitelja ima smiselno enake učinke kot pripoznava zahtevka v pravdi in tudi ustvarja učinek pravnomočno razsojene stvari (res judicata).
Stečajni upravitelj se ni dolžan posvetovati s stečajnim dolžnikom o priznanju terjatve.
Ko je zaradi zaključka stečajnega postopka pravna oseba izbrisana iz sodnega registra, je to dokončno in nepreklicno prenehanje pravne osebe brez pravnih naslednikov, zato pravice in obveznosti iz lizing pogodbe niso avtomatično prešle na nikogar.
Gospodarske družbe so samostojni pravni subjekti, torej samostojni nosilci pravic in obveznosti, njihovo premoženje, pravice in obveznosti pa so pravno formalno strogo ločeni od premoženja, pravic in obveznosti družbenikov, delničarjev, poslovodij in drugih fizičnih oseb, ki imajo kakršnokoli povezavo s pravnimi osebami. Za kakršenkoli prehod premoženja, pravic ali obveznosti s pravne osebe na fizično osebo mora biti izkazan ustrezen pravni posel ali kakšen drug pravni naslov.
S popravkom številke katastrske občine s strani sodišča (ob nespremenjenih parcelnih številkah in imenu katastrske občine) se identiteta zahtevka ni spremenila.
Pritikline delijo usodo glavne stvari, vendar pa morajo biti pritikline, če se zahteva njihova izročitev, jasno označene in določene.
Po 1. odstavku 343.a člena ZPP lahko sodišče prve stopnje, če predsednik senata ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, ter oceni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi to kršitev. Gre za t. i. nadomestno sodbo, ki je bila v pravdni postopek uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), uporabljivem od 14. 9. 2017 dalje. Zaradi uresničevanja načela hitrosti postopka ima sodišče prve stopnje možnost, da očitano kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP odpravi samo. Namen določbe je, da sodišče prve stopnje v primeru, da gre za kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitev samo odpravi in izda novo sodbo, torej kršitev "popravi".
Po sodni praksi in pravni teoriji je protispisnost iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP podana le, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Torej, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko imajo oziroma kot jo imajo izvorno. Gre za napako tehnične narave, torej zgolj za nepravilen prenos podatka iz listinskega gradiva v sodbo. Sodišče se pri protispisnosti ne opredeljuje in ne ocenjuje vrednosti posameznega dokaza, temveč zapis iz listine ali zapisnika napačno prenese v obrazložitev sodbe. Če je protislovje rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno dokazno oceno. Zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podano, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo (340. člen ZPP), z nadomestno sodbo ni dopustno sanirati. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je pritožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 338. člena ZPP, zaradi katerega lahko pritožbeno sodišče pod zakonskimi pogoji spremeni ali razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.
Navedba na vročilnici glede vsebine pošiljke ni odražala resničnega stanja, zaradi česar z zakonom predpisani pogoji za uporabo fikcije vročitve, ki jih je potrebno razlagati skrajno restriktivno, niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029351
ZZZDR člen 58, 58/2, 84, 84/2. ZST-1 člen 33, 33/1.
skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - darila med zakoncema - vračilo darila - kavza pri darilu - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Da je lahko darilo preklicljivo, mora imeti specifično, neobičajno obarvano kavzo, ki odstopa od tipičnega, povprečnega darilnega namena. Preklic tako ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski veri v dosmrtno skupno življenje, marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00030197
ZPIZ-2 člen 11, 37, 47, 47/1, 49, 49/2, 137.. ZUP člen 223, 223/1.
invalidska pokojnina - poprava pisne pomote - upravni postopek
Pravice iz obveznega zavarovanja se po 11. členu ZPIZ-2 uveljavljajo po ZUP. Po 1. odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, gre po sodni praksi in pravni teoriji le za popravo tehnične pomote. Torej za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se odločba ne dopolnjuje. Doseže se, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Poprava pomote, razen če je za stranko neugodna, sicer velja za nazaj, torej učinkuje od dneva, od katerega učinkuje odločba, ki se popravlja. Vendar s popravo ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
Toženka kot izhaja iz izpodbijane sodbe poškodovanega delavca ni ustrezno usposobila za prižiganje kamina in dolivanje goriva (nevarne kemične snovi), zato je pravilen zaključek o njeni 80 % odgovornosti za nastalo škodo in o 20 % soodgovornosti ne dovolj previdnega delavca, ki je dolival bioetanol v enoto ″eko″ kamina ob gorečih sosednjih enotah.
Pritožba glede na povedano povsem neutemeljeno izpostavlja nekakšen argument tako imenovane naravne vzročnosti, ki je v tem, da delavec, če predhodno ne bi kršil prepovedi vožnje iz razloga žleda na cesti (in ne iz razloga prepovedi rokovanja s kaminom in z bioetanolom), ne bi imel možnosti rokovanja z bioetanolom, saj pri toženki tega goriva očitno takrat ni bilo na zalogi, in posledično ne bi prišlo do predmetne poškodbe. Vendar ta argument ne more vplivati na odločitev, saj gre za naravni vzrok, ki je preveč oddaljen od nastanka predmetne nezgode, da bi bil še lahko upošteven kot pravno relevanten vzrok za nastanek nesreče. Da ne gre za pravno upošteven sovzrok k nastali nesreči, je razvidno seveda še iz tega, da se je prepoved nanašala na prepoved vožnje iz razloga žleda na cesti in ne iz razloga prepovedi uporabe bioetanola
neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delovni stroj - delo z viličarjem - prispevek oškodovanca - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dolžna skrbnost - presoja višine denarne odškodnine - lahka telesna poškodba - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - administrativni stroški - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Delovni stroj - viličar, ki ga upravlja voznik in se premika s pomočjo lastnega motorja ter je naložen z veliko količino palet predstavlja nevarno stvar.
Za ocenitev obsega delne oprostitve objektivne odgovornosti mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032138
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki - pripor - umik pritožbe - dejansko stanje
Zaradi nečitljivosti navedenih pisanj obdolženca, ga je sodišče dne 4. 6. 2019 pozvalo, da svoje vloge čitljivo zapiše. Po takšnem pozivu sodišča je obdolženi podal pisno vlogo s katero je umaknil svojo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in predlagal, da se v obravnavani zadevi razpiše glavna obravnava, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako je sklep o odreditvi pripora postal pravnomočen, podani pa so bili tudi vsi pogoji za razpis glavne obravnave. Zato pritožba obdolženca v tej smeri ni utemeljena.
izjava o odpovedi dediščini - stranka zapuščinskega postopka - dedna izjava
Ker se je torej pritožnica odpovedala dedovanju po zapustniku (dedno izjavo o odpovedi dedovanju je podala že na naroku 24. 1. 2019), se zaradi učinka njene izjave šteje, da sploh ni postala dedič. Zato ni stranka tega zapuščinskega postopka.
Dedna izjava je nepreklicna, mogoče pa je zahtevati njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku ob pogojev iz drugega odstavka 138. člena ZD.
Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).
V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
pritožba se šteje za umaknjeno - plačilo sodne takse
Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Prav takšno pravno posledico predpisuje ZPP. V 1. odstavku 105.a člena ZPP je eksplicitno določeno, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se po 3. odst. 105. a člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, vložnik pa vloge v postavljenem roku niti kasneje, ni popravil skladno s sklepom sodišča, je pravilno in utemeljeno sporno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
plačilo stroškov sanacije - solastna nepremičnina - sanacija objekta - dogovor - obnova fasade - stroški obnove fasade - stroški obnove nepremičnine - streha - nujno potrebni ukrepi - nujna dela - dogovor o obsegu dela - obseg del - popis del - obogatitveni zahtevek
Tožnica v tem postopku od toženke zahteva plačilo dela investicije v obnovo strehe glede na solastniški delež toženke in povračilo sorazmernega vložka v fasado objekta, v delu, kot je ta presegel golo obnovo, upoštevajoč vrednost toženkine obogatitve.
Obseg nujnih del, potrebnih za sanacijo strehe, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenca gradbene stroke, ki je po podanih pripombah toženke v dopolnitvi izvedeniškega mnenja poudaril, da je bila streha zaradi dotrajnosti elementov nujno potrebna obnove, saj je zamakala, kar je vplivalo na skupne dele in posamezna stanovanja.
Soglasje toženke za rušitev obeh dimnikov po oceni pritožbenega sodišča še ne pomeni, da bi za ta dela morala kriti tudi stroške.