Če sodišče druge stopnje ne more samo ob reševanju pritožbe odpraviti očitano bistveno kršitev določb ZPP, sodbo razveljavi s sklepom in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OZ člen 52, 58, 117, 117/3, 190, 190/1, 435, 435/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353, 355, 358, 358-5. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3.
vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - vlaganja v solastno nepremičnino - nepremičnina v solastnini - obogatitveni zahtevek - dospelost terjatve - neupravičena obogatitev - povrnitev vrednosti vlaganj - zapadlost terjatve - čas prehoda koristi - verzijski zahtevek - solastniški delež - povračilo vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - izguba posesti vlagatelja - ustna prodajna pogodba - konvalidacija - navadna škoda - izgubljen dobiček - neizpolnitev pogodbe - prodaja stanovanja - nadaljnja prodaja stanovanja tretjemu - denarna odškodnina
Trenutka dospelosti v primeru vlaganj v solastno stvar ni mogoče vezati na izgubo posesti, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti (prvi odstavek 66. člena SPZ), zato pravila, po katerem dospejo zahtevki graditelja šele zatem, ko je ta izgubil posest nepremičnine (argument iz tretjega odstavka 48. člena SPZ), v primeru vlaganj solastnikov ni mogoče uporabiti. Vendar pa v konkretnem primeru, ko sporno solastno nepremičnino, v katero so bila izvršena vlaganja, uporablja zgolj solastnik, ki je izvedel vlaganja (toženec), v zvezi z izvedenimi vlaganji (še) ni moč govoriti o obogatitvi drugega solastnika (tožnice). Do obogatitve pride namreč šele, ko drug solastnik začne uporabljati nepremičnino, v katero so bila izvršena vlaganja, oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja. Ker torej še ni prišlo do prehoda koristi zaradi toženčevih vlaganj v solastno nepremičnino na tožnico (prvi odstavek 190. člena OZ), je toženčev tožbeni zahtevek za povrnitev vlaganj preuranjen.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi - sodna poravnava - stroški postopka pri sodni poravnavi - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Prvi odstavek 159. člena ZPP določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače določeno. Pravdni stranki se s poravnavo o pravdnih stroških nista dogovorili, predlagali sta, da sodišče v tem postopku s sklepom odloči o stroških postopka. Pri tem pa se nista dogovorili, da naj sodišče odloči o stroških postopka v skladu z uspehom pravdnih strank. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je v izpodbijanem sklepu odločilo o pravdnih stroških v skladu z uspehom pravdnih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064879
ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 7.
postopek zavarovanja denarne terjatve - izvršilna sredstva - obseg izvršbe in zavarovanja - načelo sorazmernosti - razpravno in preiskovalno načelo - kršitev razpravnega načela - razveljavitev začasne odredbe - presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage - omejitev zavarovanja
Temeljna načela pravdnega postopka se (ustrezno prilagojena naravi postopka) na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo tudi v izvršilnem postopku, na podlagi istega člena v zvezi z 239. členom ZIZ pa tudi v postopku zavarovanja terjatev. To velja tudi za razpravno načelo, ki skupaj s preiskovalnim načelom ureja vprašanje iniciative pri zbiranju procesnega gradiva. Glede na stališča pravne teorije je v izvršilnem postopku uveljavljena kombinacija obeh načel.
Opisana zakonska sprememba pomeni krepitev razpravnega načela v postopku izvršbe in zavarovanja, kar v povezavi s stališčem, da je institut začasnih odredb, čeprav urejen v ZIZ, procesno in vsebinsko vezan na obstoj pravdnega postopka, v katerem pa je, razen izjemoma, navajanje dejstev in predlaganje dokazov dolžnost strank, utemeljuje zaključek, da je sodišče tudi pri upoštevanju načela sorazmernosti oziroma omejevanju sredstev zavarovanja vezano na trditve in dokazne predloge strank.
V teoriji in praksi izraženo stališče, da sodišče na načelo sorazmernosti pazi po uradni dolžnosti, ni v nasprotju s prej poudarjenim pomenom razpravnega načela v postopku zavarovanja denarnih terjatev. To pomeni le, da mora sodišče načelo sorazmernosti upoštevati, tudi če se zainteresirana stranka na to ne sklicuje, vendar še vedno v okviru dejstev, ki tvorijo podlago za zaključek o nesorazmernosti vrednosti terjatve in vrednosti sredstev zavarovanja. S takimi dejstvi pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni razpolagalo, ampak je sámo po uradni dolžnosti izvedlo dokaz z vpogledom v portal Prostor, ugotovilo vrednost nepremičnine in omejilo sredstva zavarovanja.
ZUreP člen 295. ZNP člen 97, 98. ZNP-1 člen 137, 138.
nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - sprememba namembnosti zemljišča - vrednotenje zemljišča - gradnja avtocestnega omrežja - gradnja ceste - prostorski akt - sprememba statusa
Po ustaljeni sodni praksi in glede na okoliščine konkretnega primera je pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča, kar je bilo v konkretnem primeru leta 1966 s sprejetjem prostorskega akta GUP, in kakšen status je imela nepremičnina izvorno, ne pa tisto, kar je pridobila pravno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve, ker je predmet razlastitve lahko le stavbno zemljišče. Pomemben je razlog, zaradi katerega je prišlo do spremembe statusa nepremičnine – v konkretnem primeru je prišlo do spremembe namembnosti zemljišča, ker je bilo z upravnim aktom odločeno, da se bo na nepremičnini gradila cesta.
Za določitev vrednosti odvzete nepremičnine ni pomemben izključno trenutek uvedbe razlastitvenega postopka. Pri določitvi odškodnine se upošteva tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. V konkretnem primeru nepremičnina statusa stavbnega zemljišča ni imela izvorno, ampak ga je pridobila izključno zaradi nameravane gradnje ceste.
Okoliščina, da je bila nepremičnina opredeljena kot "rezervat" za gradnjo ceste, da je zgolj zato pridobila status stavbnega zemljišča, ker se na kmetijskem zemljišču ne sme graditi ceste, so okoliščine, ki dodatno potrjujejo, da se je vse od leta 1966 vedelo, da je nepremičnina zgolj formalno opredeljena kot stavbno zemljišče, ki je namenjeno zgolj gradnji ceste.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 347, 347/1, 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6, 202. ZPDZC-1 člen 5, 5/7.
prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - dejanski delodajalec - delo na črno - zloraba - poslovni model - zastaralni rok - zastaranje
Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne pomeni, da so pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki jih je tožnik sklenil v vtoževanem obdobju, nične, niti to ne vpliva na njegov položaj delavca prve, tretje ali četrte toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec prve, tretje in četrte toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu.
Določba o obveznosti delodajalca, ki zaposluje na črno, ne pomeni, da je zastaranje drugače urejeno, kot je v splošnih predpisih obligacijskega (oziroma delovnega) prava.
pristojnost slovenskega sodišča - procesna sposobnost - naknadna odobritev
Pritrditi gre sicer stališču v pritožbi, da lahko odobritev poda samo skrbnik. Vendar je s tem, ko je skrbnik kot zakoniti zastopnik predlagatelja, za zastopanje dne 14. 4. 20229 pooblastil v pritožbi navedeno odvetniško družbo, nanjo kot na pooblaščenca prenesel pooblastila za opravo pravdnih dejanj, ki jih opravlja v imenu svojega varovanca (v skladu s čl. 79/1 ZPP). Glede teh ZPP v 92. členu določa, da imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Zakoniti zastopnik ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imel predlagatelj, če bi bil procesno sposoben. Torej lahko skrbnik predlagatelja kot njegov zakoniti zastopnik vsa procesna dejanja opravlja tudi preko pooblaščenca, pri čemer imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen ZPP) oz. zanjo zakoniti zastopnik.
ZVEtL-1 člen 15, 15/2, 16, 16/3, 16/4, 46, 46/2, 48, 48/1, 48/2. ZNP-1 člen 40, 40/3.
etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stroški v nepravdnem postopku - plačilo stroškov postopka - stroški izvedenca - odmera stroškov po uspehu - interes udeležencev - uvedba postopka v interesu vseh udeležencev - potrebni stroški - brezplačna pravna pomoč
Tudi če je pritožnica med postopkom nasprotovala vzpostavitvi etažne lastnine, ker je bila stavba predvidena za rušenje, to še ne pomeni, da je bil postopek voden izključno v interesu predlagatelja. Ureditev razmerij med etažnimi lastniki je v interesu vseh udeležencev, saj se v tem postopku pri stavbah z več posameznimi deli v skladu s konceptom etažne lastnine usklajuje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem.
statusno preoblikovanje družbe - sklic skupščine - neveljavnost sklepa skupščine
V obravnavanem primeru kot odločilno okoliščino za razsojo glede vprašanja pravilnosti sklica skupščine izpostaviti dejstvo, da je bil sklicatelj skupščine najkasneje s sprejemom povratnic vročenih vabil na skupščino seznanjen z dejstvom, da je na skupščino družbe vabil (že) umrla družbenika, zaradi česar skupščina družbe z dne 27. 10. 2022 ni bila pravilno sklicana. Imetniki korporacijskih pravic iz spornih poslovnih deležev so bili namreč dediči po pok. A. A. in pok. B. B., ki pa na skupščino družbe niso bili vabljeni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066154
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVZD-1 člen 3, 3-1, 3-2, 5. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 150, 169, 179, 179/1, 179/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 965.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - nevarna stvar - vzročna zveza - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvišanje tožbenega zahtevka - neprava sprememba tožbe - tek zakonskih zamudnih obresti - odbitna franšiza - zavarovalna vsota - odmera odškodnine
Tudi če bi tožnik s svojim ravnanjem (manipulacijo z valji) neposredno sprožil njihovo kotaljenje, to ne bi bil relevanten vzrok k nastanku škodnega dogodka, saj bi tovor moral biti tako zavarovan, da do njegovega nenadzorovanega premika sploh ne bi prišlo.
Ključne pri presoji odgovornosti druge toženke so ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da so delavci druge toženke nadzirali tožnikovo delo in mu dajali navodila
Glede razširjenega tožbenega zahtevka, ki ga je tožnik uveljavil s pripravljalno vlogo, vloženo 22. 5. 2019, dotlej ni mogel biti v zamudi.
Ni pravilno stališče, da ni podlage za nižanje zavarovalne vsote z odbitno franšizo, saj je namen odbitne franšize, da se zaradi soudeležbe zavarovanca zmanjša obveznost zavarovalnice, ta pa je (največ) v plačilu zavarovalne vsote.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za postopek na prvi stopnji
Tožnica s prvim in drugim tožbenim zahtevkom, upoštevaje pri tem tudi njene tožbene trditve, toži na ugotovitev in prepoved protipravnega vznemirjenja, s tretjim tožbenim zahtevkom pa na ukinitev služnosti. Tako utemeljeno navaja, da v predmetni zadevi ne gre za spor zaradi motenja posesti, kot je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00066896
ZPP člen 8, 154, 154/1, 313, 313/1, 313/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
razveljavitev dedne izjave - izjava, dana v zmoti - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - sklenitev darilne pogodbe - ustni dogovor - obstoj dogovora - dokazna vrednost - enakovrednost dokaznih sredstev - dokazna ocena - ničnost pogodbe - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - ocena verodostojnosti izpovedbe
Obstoj dogovora o prenosu lastninske pravice na tožnika je odločilnega pomena, ker je prva toženka prav s sklenitvijo tega dogovora pri tožniku povzročila zmoto, v kateri ga je držala z namenom, da bi ga napeljala k odstopu dednega deleža.
Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila. Vsi dokazi (tako ustni kot pisni) so enakovredni. Zapis dogovora bi kvečjemu olajšal dokazovanje, ne pomeni pa njegova odsotnost, da sklenitve ustnega dogovora ni bilo.
prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Sodišče (med drugim) odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delen odvzem poslovne sposobnosti stranki (3. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Ker je tak postopek zoper tožnika začet, je sodišče predmetni pravdni postopek moralo prekiniti.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - pogoj nujnosti in sorazmernosti - načelo proste presoje dokazov - pravica do zasebnosti - pojem nasilja v družini - izkazanost nasilja
V pravdnem postopku velja temeljno načelo proste presoje dokazov, pri čemer je izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo ustavno zajamčene pravice do zasebnosti, dopustna le, če zato obstajajo posebno utemeljene okoliščine. Sodišče prve stopnje je v 30. točki sklepa te okoliščine ustrezno ugotovilo, ko je tehtalo pravice do zasebnosti predlagateljičine matere, očeta in svaka na eni strani ter pravico nasprotnega udeleženca, da zavaruje lastno človeško integriteto pred morebitnimi lažnivimi obdolžitvami ter ohrani svojo zasebnost in svobodo gibanja, in pravico mladoletnega predlagatelja, da se mu z neutemeljenimi ukrepi ne prepreči stik z očetom, na drugi strani. Glede na dejstvo, da sta oba udeleženca večkrat snemala medsebojna srečanja, pri tem pa se nobenemu to ni zdelo sporno, kot tudi ne, da sta na posnetkih zajela otroka in s tem posegla v njegovo zasebnost, pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da izvedba v pritožbi izpostavljenih dokazov ni bila nedovoljena.
Medčloveška razmerja, posebej družinska, ki vsebujejo tudi čustveno in premoženjsko komponento, so vselej lahko konfliktna. Sodišče mora zato pri odločitvi o izreku ukrepov presojati tudi, ali ravnanje, ki ga udeleženec dojema kot nasilje, upravičuje državni poseg v družinsko skupnost in pravico do zasebnosti. Zaščitniška intervencija mora biti skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg in vsebina intervencije pa mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Sodišče mora torej najti mejo med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, ko so posamezniki žrtve takšnih nasilnih dejanj, da ne morejo sami poskrbeti za varnost in mir in sta poseg in zaščita države nujna. Nepotrebni posegi ali prevelika zaščita namreč ogrožajo zasebnost posameznika in omejujejo intimnost v družini.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik za verjetno izkaže objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, to je objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo.
ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 32, 32/1, 32/3. ZPP člen 39, 39/1.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti predmeta med postopkom - razširitev tožbenega zahtevka - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - podlaga za plačilo sodne takse - vštevanje sodne takse - doplačilo sodne takse - ocena vrednosti spornega predmeta - ekonomski pomen spora
Po ureditvi v ZPP je smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora - na takšno oceno pa se nato vežejo določene procesne posledice. Zahteva po navedbi vrednosti spornega predmeta se nanaša le na primere, v katerih vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotoviti, ker ta niti ni razvidna že iz samega tožbenega zahtevka, niti je ni mogoče ugotoviti s pomočjo pravil, ki jih za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določa ZPP. Iz (razširjenega) tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi, je mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost spornega predmeta, saj vsebuje denarni znesek. Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, ampak vrednost spornega predmeta - realna ocena ekonomskega pomena spora. Iz postavljenega tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje nedvomno lahko sklepalo, da je ekonomski pomen spora (oz. razširjenega zahtevka) tak, kot je višina terjatve, o kateri naj sodišče (poleg ostalega premoženja) odloči.
umik pritožbe - prošnja za podaljšanje roka - nepredložitev listinske dokumentacije - opravičen razlog - ugovor zoper plačilni nalog - neplačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da toženka v tretjem predlogu ni uveljavljala opravičenega razloga za podaljšanje roka, kot je določen v tretjem odstavku 110. člena ZPP, pri čemer je upoštevalo tudi, da je rok za predložitev listin dvakrat že podaljšala, toženka pa v svojem predlogu sploh ni konkretizirala, zakaj listin ne more predložiti znotraj roka, ki ji ga je dodelilo.
Rok za plačilo sodne takse začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog (34.a člen ZST-1).
ZGD-1 člen 191, 191/3, 195, 195/2, 333, 334, 334/2, 336, 337, 339, 339/3, 340, 476, 476/1, 478, 478/3.. SPZ člen 40.. ZSReg člen 29, 29/2, 33, 34, 36, 36/1.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 10, 10/2, 11, 11/1, 11/1-3.
povečanje osnovnega kapitala z vložki - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - pravni interes delničarja za pritožbo - stvarni vložek - revizorjevo poročilo
Iz vsebine registrskega vpisa je razvidno, da subjekt vpisa razpolaga s Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka, ki vsebuje tako zavezovalni pravni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice na pridobitelja (subjekt vpisa), kot tudi razpolagalni pravni posel (sporazum o prenosu lastninske pravice), s katerim družba A. d.o.o., lastnica nepremičnine, ki je predmet stvarnega vložka, dovoljuje da se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime subjekta vpisa (primerjaj 40. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da subjekt vpisa sodišču ni predložil veljavnega pravnega posla, na podlagi katerega je mogoč prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi. S predložitvijo takšne listine je zadoščeno tudi sprejetemu skupščinskemu sklepu, da mora družba A. d.o.o. stvarni vložek prenesti na družbo pred vpisom v sodni register. In prav to je navedena družba s sklenjenim pravnim poslom tudi storila. Če pa subjekt vpisa (še) ni poskrbel za formalno izvedbo vpisa lastninske pravice v njegovo korist v zemljiški knjigi, to ni pomanjkljivost, ki bi onemogočala realizacijo sprememb v sodnem registru. V tem kontekstu se tako pritožnik neutemeljeno sklicuje na smiselno uporabo tretjega odstavka 191. člena ZGD-1, iz katerega med drugim izhaja, da mora biti v primeru ustanovitve delniške družbe s stvarnimi vložki, le - tej omogočeno trajno in prosto razpolaganje s takšnimi vložki, saj priložena listina dokazuje, da je nepremičnina, ki je predmet stvarnega vložka, na podlagi Pogodbe o izročitvi stvarnega vložka že prešla v premoženjsko sfero subjekta vpisa. Registrsko sodišče v fazi objave sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe presodi le, ali je bila listina (poročilo revizorja o stvarnih vložkih) izdana po pravilnem postopku. Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 478. člena ZGD-1 registrski organ zavrne vpis, če revizor ugotovi, ali če je očitno, da je poročilo iz prvega odstavka 476. člena tega zakona nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom, ali če revizor izjavi ali registrski organ meni, da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od zneska osnovnega vložka, za katerega je dan stvarni vložek. Pritožnik sicer zatrjuje, da glede na drugi odstavek 195. člena ZGD-1 poročilo revizorja o stvarnih vložkih ne vsebuje nobenih ocenjevalnih metod, ki naj bi bile uporabljene pri pregledu povečanja osnovnega kapitala, a pri tem svojih zatrjevanj ne konkretizira (ne zatrjuje, da je npr. vrednost stvarnega vložka nerealno nizka oziroma nižja od najmanjšega emisijskega zneska delnic in za koliko). Le v tem primeru bi se lahko izkazali ugovori v zvezi pomanjkanjem ocenjevalnih metod za utemeljene. V tem kontekstu ni mogoče zanemariti bistveno bolj konkretiziranih navedb subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, ki potrjujejo zaključke sodišča druge stopnje, da Revizijsko poročilo ni očitno nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom. Ko je torej registrsko sodišče presojalo materialno pravne predpostavke za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register, je lahko preizkušalo le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z zakonom in ali so izvedena vsa opravila za vpis spremembe povečanja osnovnega kapitala in spremembe statuta - ali so bile nove delnice vpisane. Ker vsebina skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnimi vložki in izdajo novih delnic ter o izključitvi prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic, ni v nasprotju z zakonom (že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki po naravi stvari predstavlja izključitev te pravice po 337. členu ZGD-1), je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da so za vpis izpolnjene predpostavke iz 34. člena ZSReg. Ali je bila prednostna pravica delničarja utemeljeno izključena, pa se bo presojalo v že vloženi tožbi. Enako velja za zatrjevano kršitev delničarjeve pravice do obveščenosti.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 45, 85. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/1. ZNB člen 31, 31/1, 32, 32/1. ZPP člen 226.
Tožnica je storila kršitve iz pisnega opozorila in kršitve iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se na očitane dneve ni želela samotestirati in tudi ne izkazati izpolnjevanja pogoja PCT.
Toženka s sprejetimi ukrepi ni posegala v pravice iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako tožnici ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je upoštevala le predpise, ki zasledujejo javni interes in vplivajo tudi na delovna razmerja. S tem pa se niso spremenili pogoji, ki bi zahtevali spremembo obstoječe ali pa celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
ZJN-3 člen 21, 21/1, 21/1-a, 111, 111/1, 111/1-2. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZJN-3B člen 2, 2/1.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - kršitev materialnih določb zakona - mejna vrednost - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - dejanje ni prekršek
Z ZJN-3B se je na splošnem področju mejna vrednost za oddajo javnega naročila blaga ali storitev ali projektni natečaj z 20.000,00 EUR zvišala na 40.000,00 EUR, kar pomeni, da se od 1. 1. 2022 ZJN-3 ne uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je na splošnem področju za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj nižja od 40.000,00 EUR.
S sklenitvijo pogodbe je bilo odpravljeno protipravno stanje, ki ga je obdolženec povzročil z izdajanjem naročilnic, zato mu ni mogoče očitati, da je nezakonito oddal javno naročilo v višini 41.993,03 EUR brez DDV. Pogodba je bila namreč sklenjena po izvedenem postopku javnega naročanja, zato sodišče prve stopnje sorazmernega dela vrednosti javnega naročila iz te pogodbe (8.710,42 EUR brez DDV) ne bi smelo všteti v inkriminirano količino, ki je bila po naročilnicah oddana brez ustreznega postopka javnega naročanja, saj je na takšen način del zakonito oddanega javnega naročila napačno vštelo v nezakonito javno naročilo.