URS člen 22. ZDR-1 člen 131, 137. ZPP člen 7, 212, 215. OZ člen 39, 39/2.
nadomestilo plače - regres za letni dopust - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - zadostna trditvena podlaga - ustni dogovor o plači - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je tožniku zakoniti zastopnik obljubljal, da mu bo dolgovane terjatve poravnal v roku 20 dni, in da tožnik zlasti zaradi nepoznavanja slovenskega jezika ni bil seznanjen s tem, da se s podpisom sporazuma odpoveduje svojim zahtevkom iz naslova pripadajočih nadomestil plač ter sorazmernega dela regresa za letni dopust, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja pripravljen enostransko s strani tožene stranke in na njeno željo, pravilno zaključilo, da se tožnik s podpisom sporazuma ni odpovedal plačilu nadomestil plač in delu regresa.
stvarna pristojnost - dejanska in pravna podlaga - vrednost zahtevka
V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se, v kolikor imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo tožbeni zahtevki različno pravno in dejansko podlago. Zato se je pravilno, ker vrednost zgoraj citiranih (posameznih) zahtevkov ne presega 20.000,00 EUR, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o prvi, drugi, peti in sedmi točki tožbenega zahtevka, in je odločanje o citiranih zahtevkih utemeljeno odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sprejem osebe v varovani oddelek
Pritožba predlagatelja, vložena priporočeno po pošti dne 27. 1. 2023, je bila ob navedenem vložena po preteku zakonskega roka zanjo, zato je prepozna, kot navaja v pritožbi tudi sam predlagatelj. Sodišče druge stopnje jo je zato v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP zavrglo. V konkretnem primeru namreč tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1).
Za ugoditev predlogu za preusmeritev izvršbe lahko zadostna že ocenjena vrednost nepremičnine, kot je navedena na Prostorskem portalu GURS, v kolikor ni trditev (in dokazov), ki bi govorili nasprotno.
Dolžnik mora namreč dejstvo, da druga nepremičnina zadošča za poplačilo upnikove terjatve, izkazati s stopnjo verjetnosti. Slednja pa je podana že, ko je razlogov, ki govorijo v prid posameznega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
ZD člen 163, 210, 210/2-3. ZPP člen 285, 335, 335/2-14, 365-32, 366.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep - oporočno dedovanje - nujni delež - uveljavljanje pravice do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - dedna odpravljenost - vračunanje daril v dedni delež - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - oporočni dedič - zakoniti dedič - neobrazloženost - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za vračunanje daril - konkretizacija zahtevka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so med strankama sporna dejstva iz 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD, vendar pa teh dejstev ni opredelilo in ni navedlo razlogov, zakaj šteje pravico oporočnega dediča za bolj verjetno, ampak je naredilo zgolj goli pravni zaključek, da šteje pravico nujnega dediča za manj verjetno. Izpodbijanega sklepa zato niti ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril oziroma celo zahteva od sodišča ugotovitev, da vrednost prejetih daril presega vrednost nujnega deleža sodediča, mora biti konkretizirana in ne zadošča zgolj sklicevanje na zapis o dedni odpravljenosti v zapustničini oporoki. Oporočni dedič bi moral navesti konkretno glede katerih daril zahteva vračunanje v dedni delež in v kakšni vrednosti, šele potem bi se nujni dedič o tem lahko izjavil in šele potem bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, katera dejstva so med strankama sporna in odločilo na podlagi 210. člena ZD.
tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - stroški postopka - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo stroškov - metode razlage predpisa
Soglašati je treba s pritožbo, da je (že) iz jezikovne razlage četrtega odstavka 503. člena izhaja, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. Stroški postopka pa ne zajemajo le stroškov za vložitev tožbe, ampak vse stroške, ki nastanejo zaradi postopka in med postopkom (151. člen ZPP). Pritožnica utemeljeno opozarja, da zakonodajalec pravdnih stroškov ni taksativno naštel, ampak jih je zgolj opisno določil in gre za vse neposredne finančne izdatke strank za vodenje pravde izdatke (Betteto N., v. Ude l., Galič A., Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, 2006, GV Založba, Ljubljana str. 21, 24). Res je, da gre v zvezi s citirano določbo ZGD-1 za institut "tožbe družbenika", a gre (tudi) po oceni sodišča druge stopnje le za zakonodajalčevo poimenovanje instituta, ni pa zakonodajalec uporabe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 omejil na stroške tožbe, saj je jasno zapisal, da družba krije stroške postopka in stroške posebnega zastopnika. Kot je že bilo navedeno, tako (že) iz jezikovne razlage citirane zakonske določbe izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih vse stroške postopka, tudi stroške, povezane z vloženimi pravni sredstvi in ne gre za (nedopustno) širitev namena določbe 503. člena ZGD-1, za katero ni najti neposredne pravne podlage, kot to v točki 6 obrazložitve napačno zaključuje sodišče prve stopnje. V zvezi s teleološko razlago 503. člena ZGD-1 ima pritožnica prav, da je bil namen zakonodajalca olajšati položaj družbenika, ki vlaga tožbo v korist družbe, in je zato naložil breme plačila stroškov postopka družbi (primerjaj sklep VSC III Cpg 188/2017 z dne 25. 10. 2017). Acio pro socio vloži družbenik v svojem imenu in na račun družbe ter tako uveljavlja zahtevek, ki sicer pripada družbi. Korist iz zahtevka, ki ga sprejme sodišče, pripada družbi, zato je povsem logična razlaga, da družba krije stroške sodnega postopka.
potrebe otroka in zmožnosti staršev - znižanje preživnine - preživninska obveznost
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožnik s pritožbenimi navedbami ni uspel izpodbiti, pravilno zaključilo, da predlagatelj trditev o občutno spremenjenih okoliščinah na njegovi strani v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevati že določeno preživnino (nazadnje od 1. 2. 2021 dalje v znesku znesek 112,07 EUR mesečno) ni dokazal in da njegovemu predlogu za zmanjšanje preživnine ne gre slediti.
Prvostopno sodišče je zavrnilno odločitev o neutemeljenosti zahtevka, ki ga je oprlo na zaključek, da sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnice - nasprotne udeleženke za izvedbo potrebnega upravnega postopka pred pristojnim upravnim organom za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta, ki oba stojita na nepremičninah parc. št. 31/2 in 31/3, obe k. o. ..., ker bi to pomenilo nadomestitev soglasja za gradnjo, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje, temeljilo na uporabi 5. odstavka 67. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pri odločanju je spregledalo, da so bile ravno zaradi razreševanja podobnih spornih razmerij med solastniki, z novelo SPZ-B9 dopolnjene določbe 67. člena, in sicer z novim 6. odstavkom, ki določa, da lahko solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja, pri čemer pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost višine odmene, ki jo prejmejo solastniki. Citirani člen, glede na to, da je že bil v veljavi v času vložitve tožbe oz. predloga, nudi pravno podlago za odločanje ravno v situaciji, kot je obravnavana, glede na višino predlagateljevega idealnega deleža, ki presega polovico,
ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 365, 365-1.
ustavitev izvršbe - pravni interes za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo zaradi poplačila dolga ustavilo, kar je dolžniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve. Glede na navedeno dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper ustavitev izvršbe. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - podaljšanje varnostnega ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Okoliščina, na katero se smiselno sklicuje zagovornik, in sicer, da se je A. A. že pred tem datumom samovoljno zdravil na prostosti, se ne more vštevati v izrečen varnostni ukrep, kot to zmotno meni zagovornik, ampak je potrebno upoštevati pravnomočno izvršljivo odločbo sodišča prve stopnje, ki dne 10. 6. 2020, sploh še ni bila pravnomočna in se zato ukrep po odločbi sodišča sploh še ni izvrševal.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški za izvedensko delo - pravica do nagrade - pravilnost izvedenskega mnenja - dopolnitev mnenja - dopolnilno izvedensko mnenje - ponarejen podpis - fotokopija listine
Izvedenec je na podlagi predloženega gradiva podal svoje mnenje, ki je strokovno, temeljito, jasno in natančno, brez očitnih pomanjkljivosti ali nedoslednosti. Pojasnil je tudi, da bi v določenih drugačnih okoliščinah (ob dodatnem gradivu in katerem) lahko opravil natančnejšo preiskavo. Toda ne drži, da bi bil dolžan izvedenec sodišče pozivati na dodatno gradivo, saj so stranke tiste, ki ga morajo priskrbeti.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - prevzem dolga - Republika Slovenija
Sodišče prve stopnje v dani situaciji ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti in to ne glede na določbe ZOKIPOSR o prevzemu dolga. Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR sicer res določa, da se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Navedena določba pa ima zgolj materialnopravne učinke in ne predpisuje posledic le-teh na začete postopke izvršbe zoper odgovorne družbenike. Kakšen procesnopravni vpliv ima navedeni prevzem dolga na postopek izvršbe, ni določeno tudi v nobeni drugi določbi ZOKIPOSR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064153
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskega znaka - poseg v čast in dobro ime - dokazi za utemeljen sum - izkazanost utemeljenega suma
Kaznivo dejanje razžalitve iz člena 158/I KZ-1 je opredeljeno s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma prizadetosti njegove časti in dobrega imena, kar potrjuje zaključkom pritožbenega sodišča, da bo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi le z izvedbo glavne obravnave lahko ugotavljalo razžaljenost oziroma prizadetost časti in dobrega imena zasebnih tožilcev, za kar se utemeljeno zavzema tudi pritožnica.
prehod terjatve na novega upnika - dovolitev izvršbe
Upnik je v predlogu za izvršbo natančno pojasnil aktivno legitimacijo in pravni temelj obeh izterjanih terjatev, slednje pa potrjujejo tudi priložene listine k temu predlogu.
K predlogu za izvršbo je priložil notarsko overjeni listini, iz katerih izhaja, da sta bili obe terjatve preneseni nanj ter tako v celoti zadostil pogojem po prvem odstavku 24. člena ZIZ, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 4, 213, 213/1, 213/2, 287, 287/2. ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 154, 154/1, 154/3. ZVarD člen 4, 4/1. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 4. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - diskriminacija - osebna okoliščina - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - Direktiva 2003/88/ES
Sodišče prve stopnje je verjelo tožniku, da se je včasih zgodilo, da je ravno v času odmora na mejni prehod prišla stranka in da tožnik odmora med delom ni mogel hkrati izrabiti v celotnem trajanju, vendar pa je pravilno zaključilo, da si je lahko v obdobju manjše prometne obremenjenosti mejnega prehoda v času čakanja na prihod naslednjega vozila omogočil več kratkotrajnih odmorov in s tem udejanjil pravico do odmora med delom v obliki krajših prekinitev dela.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00065605
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4. ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 413, 413/1. ZPP člen 155, 155/1, 243, 328. ZST-1 člen 3, 3/2.
voznik avtobusa - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - neposredno sodno varstvo - zavarovalna doba s povečanjem - vključitev v zavarovanje - potrebni pravdni stroški - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - zavezanec za plačilo sodne takse
Delavec mora pred vložitvijo tožbe pri delodajalcu uveljavljati ustrezno prijavo v poklicno zavarovanje kot procesno predpostavko (po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1) le, če mu poklicno zavarovanje še ni bilo priznano in vanj še ni bil vključen, kar pa v obravnavani zadevi ni bilo podano.
Toženka ne more zaobiti zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje.
zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - sprememba odločbe - dopustnost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064198
OZ člen 41, 41/1, 41/2, 86, 86/1, 569, 569/1. ZPP člen 215.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izpodbijanje pogodbe - brezobrestno posojilo - ocena verodostojnosti izpovedbe - nagib za sklenitev pravnega posla - nagib za sklenitev neodplačne pogodbe - dokazno breme - odločanje po pravilu o dokaznem bremenu
Četudi je bila pogodba sklenjena med neznankama, brez obresti in je notarske stroške kril toženkin sin, je bilo dokazno breme neresničnosti tistega, kar je zapisano v notarski listini, na strani tožnice. Kljub vsem izpostavljenim (nenavadnim) okoliščinam, tožnica takšnega bremena ni zmogla. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP. Šele po izvedbi vseh dokazov, ko zaradi neprepričljivosti in neskladnosti obeh pravdnih strank ni moglo zanesljivo ugotoviti dejstev o sporni pogodbi, je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu in utemeljeno sledilo vsebini posojilne pogodbe.
Dokazno breme o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bilo na tožnici. Čeprav sta bili obe pravdni stranki nekonsistentni in deloma neprepričljivi ter je toženka v spis vložila ponarejeno pogodbo, tožnici tožbenih trditev ni uspelo dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00064561
OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 365/1, 365/2. ZIZ člen 15, 44, 44/1, 53, 53/2. ZPP člen 7, 212.
ugovor - zastaranje - glavnica - zakonske zamudne obresti - terjatev - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - uveljavljanje ugovora zastaranja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov - glavna in stranska terjatev
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine zastaranje začne teči šele s pravnomočnim končanjem takega postopka.
Dolžnica je v obravnavani zadevi ugovarjala sklepu o izvršbi v celoti, in predlaga razveljavitev le-tega. Ugovor je primarno vložila iz razloga zastaranja in v zvezi s tem navedla da: – je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 135603/2010 z dne 30. 9. 2010, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 16. 10. 2010, – terjatve na podlagi sodnih odločb zastarajo v roku 10 let od pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in da – je bila predmetna izvršba vložena 15. 7. 2021 na podlagi sklepa, pravnomočnega dne 16. 10. 2010, ter je terjatev zastarala, saj je 10 letni zastaralni rok že potekel. Takšna trditvena podlaga v ugovoru omogoča sklep, da je dolžnica ugovarjala tudi zastaranje zakonskih zamudnih obresti. Pojem „terjatev“ namreč zajema tako glavnico, kot tudi zakonske zamudne obresti in stroške postopka (kar je oboje stranska terjatev).
URS člen 22, 23, 87. ZIZ člen 16, 16-10, 32, 52, 101, 137, 149, 225, 225/1, 225/2, 225/3. ZBS člen 12.
predujem za stroške za opravo izvršbe - nedenarna nadomestna dajatev - sodišče kot dolžnikov dolžnik - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča - rubež - prepoved razpolaganja - sporno razmerje med stranko in sodiščem - izterjava denarne terjatve - denarna terajtev - plačilo iz predujma - sredstva, izvzeta iz izvršbe - zakonske omejitve izvršbe - pravno sredstvo - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - sklep o plačilu predujma - sklep o odmeri stroškov - pravnomočen sklep - izvršba na denarno terjatev - dolžnikovo premoženje - izvršba na denarna sredstva dolžnika - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega varstva pravic strank - neenaka obravnava
Drži sicer, da so na račun sodišča založena sredstva iz naslova predujma premoženje dolžnika. Vendar pa je treba upoštevati, da razmerje med sodiščem, ki opravlja izvršbo, in dolžnikom, ki je založil predujem po drugem odstavku 225. člena ZIZ, ni civilnopravno razmerje. Gre za pravno razmerje, ki je izrazito formalizirano, predmet tega razmerja pa ni terjatev, s katero bi bilo mogoče kakorkoli razpolagati, temveč gre od trenutka, ko je izdan sklep o dolžnosti založitve predujma, še izključno za tehnično izvršitev sklepa. Ob morebitni neizvršitvi sklepa zato dolžnik izvršilnega postopka tudi nima na voljo pravnih sredstev, kakršne imajo sicer v pravnih razmerjih na voljo upniki (na primer tožba v pravdnem postopku), temveč ima na voljo le pravno sredstvo znotraj izvršilnega postopka za sanacijo svojega položaja (zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po 52. členu ZIZ). Sodišče torej sploh ni dolžnikov dolžnik, ampak je organ, ki opravlja izvršbo. Opravljati pa jo mora v skladu z zakonom in na podlagi odločb (sklepov in odredb), ki jih predvideva zakon.
Od trenutka nakazila predujma na račun sodišča tako dolžnik z njim ne more več na noben način razpolagati, temveč so ta sredstva namenjena izključno prisilni opravi po izvršilnem naslovu dolgovanega nadomestnega dejanja. Sodišče lahko zato založena sredstva uporabi izključno v ta namen, morebitni presežek, ki se pokaže šele po pravnomočnosti sklepa o dokončni višini stroškov, mora sodišče vrniti na račun dolžnika. Ko enkrat morebitni ostanek predujma prispe na dolžnikov račun, pa lahko vsak upnik, ki ima denarno terjatev do istega dolžnika, nanj tudi poseže z izvršbo. Tako kot to lahko stori tudi glede ostalih dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, za katera niso določena kakšna izvzetja ali omejitve izvršbe.