ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2, 49/3, 49/5.
stroški izvedenca - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je nepravilno dvojno priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Dodatna dokumentacija (zdravstveni karton) je bil namreč pridobljen zgolj enkrat in v tem primeru je torej mogoče le enkrat priznati nagrado za zbiranje dodatne dokumentacije. Dodatno dokumentacijo pa sta morala preštudirati oba izvedenca, kar pomeni, da sta za študij dodatne dokumentacije upravičena oba.
V primeru stroškov za poštne storitve je treba uporabiti peti in ne drugi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
Ker je bil tožnici v času izdaje izpodbijane sodbe že plačan z izpodbijano sodbo dosojeni znesek 408,88 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneskov razlik v nadomestilih plač za obdobje od 19. 6. 2017 do 31. 12. 2017, tožnica ni upravičena do ponovnega plačila tega zneska še od toženke. Povsem nepomembno je, da je ta znesek tožnici plačal ZZZS in ne toženka. Pomembno je le, da gre za isto obveznost. Obveznost namreč preneha, ko je izpolnjena (prvi odstavek 270. člena OZ), pri čemer lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (prvi odstavek 271. člena OZ).
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - nevložitev napovedane pritožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo določbo tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), po katerem lahko sodišče pravno osebo v celoti ali deloma oprosti plačila taks, ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Procesna predpostavka pomeni, da sodišče ne sme začeti s postopkom, če sodna taksa ni plačana. V konkretnem primeru ne gre za tak primer, saj je bilo oškodovanemu društvu, ki je v skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o društvih (ZDru-1) pravna oseba zasebnega prava, naloženo plačilo sodne takse iz razloga, ker v kazenski zadevi ob napovedani pritožbi le-te kasneje ni vložil.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zamuda roka
Dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse in izteka roka. Sklicuje se na potrdilo o bolniški odsotnosti odgovorne osebe, vendar ga ne priloži, še manj konkretizira kaj naj bi z njim uveljavljal.
Drugotoženec priznava, da posebne določbe glede odločanja o delitvi poslovnih deležev družbena pogodba ne določa. Vendar v tej fazi postopka neutemeljeno navaja, da to pomeni, da k sprejemu sklepa skupščina ni zavezana in da je prodaja dela lastnega poslovnega deleža zakonita, da ni niti z verjetnostjo izkazana terjatev tožeče stranke na ugotovitev ničnosti prodaje razdeljenega lasnega poslovnega deleža in vpis v sodni register. Sodišče prve stopnje je (glede na fazo postopka) pravilno zaključilo, da bi glede na četrto alinejo 505. člena ZGD-1 družbeniki morali odločati o delitvi poslovnih deležev.
Tožnikovo zdravstveno stanje pri oceni telesne okvare zagotovo ni bilo takšno, da bi za pregled na invalidsko komisijo I potreboval prevoz z reševalnim vozilom in pri tem celo spremljevalca. Ker kaj takega ne izhaja iz listinske medicinske dokumentacije, bi bil upravičen le do povračila stroškov v višini javnega prevoznega sredstva, če bi predložil vozovnico ali potrdilo o ceni na relaciji, ne glede na to, da ga je na pregled pripeljala hčerka z osebnim vozilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00064445
ZPP člen 315, 315/1, 355, 355/1, 358, 358-5. OZ člen 2, 3, 82, 82/2, 83, 86, 86/1, 247, 252, 807, 807/3. ZDR-1 člen 40. ZS člen 3. URS člen 15, 15/3, 74, 74/3. ZPOmK-1 člen 134, 134/3, 134/3-4. ZJN-3 člen 4.
dispozitivna narava zakonskih določb - prosto urejanje obligacijskih razmerij - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - pogodbena konkurenčna klavzula - zaposlitev - obligacijska pogodba - skupni namen pogodbenikov - analogna uporaba zakona - nelojalna konkurenca - sorazmernost - omejitev svobodne gospodarske pobude - načelo enake vrednosti dajatev - vmesna sodba sodišča druge stopnje - ničnost - javna naročila - pogodbena kazen
ZDR-1 v 40. členu določa, da se za vključitev konkurenčne klavzule zahteva, da je delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. V določenih primerih se sicer na podlagi 3. člena ZS v obligacijskopravnih zadevah lahko analogno uporabijo določbe ZDR-1, vendar morajo biti za takšno analogno uporabo podani utemeljeni razlogi. Po presoji pritožbenega sodišča bi bila analogna uporaba določb ZDR-1 dopustna v primeru, če bi bilo obligacijsko razmerje (pogodba) v bistvenih lastnostih primerljivo delovnem razmerju (pogodbi o zaposlitvi). Glede na ugotovitev, da sta stranki prirejena gospodarska subjekta, Pogodba pa je obligacijskopravne narave (brez elementov pogodbe o zaposlitvi), po mnenju pritožbenega sodišča določbe ZDR-1 ne pridejo v poštev. Določbe ZDR-1 so namreč namenjene zaščiti šibkejše stranke (delavca), v obligacijskih razmerjih, pa veljata avtonomija in dispozitivnost urejanja pogodbenih razmerij (2. in 3. člen OZ).
Tožena stranka s pritožbo v konkretnem primeru zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja in pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnjeni tožbeni zahtevek nima.
poplačilo kredita - premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - osebni dolg izvezakonskega partnerja
Ker je tožnik med zunajzakonsko skupnostjo in po njenem razpadu poplačal poseben dolg toženke z najetjem kredita, ki ga je odplačal delno med obstojem zunajzakonske zveze in delno po razpadu, je upravičen do povračila tistega dela, ki odpade na poseben dolg toženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064270
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 963, 963/1.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepravilno parkiranje
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje res trdila, da osebna vozila v del logističnega centra, kjer je prišlo do nezgode, nikoli ne vozijo, vendar s to trditvijo ni zadostila standardu nepričakovanosti dejanja oškodovanca in nepreprečljivosti posledic dejanja oškodovanca, ki bi lahko predstavljalo oprostitveni razlog za izključno oprostitev odgovornosti tožene stranke na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo pomen rizika povečane nevarnosti, ki izvira iz uporabe nevarne stvari (vzvratne vožnje viličarja), in stopnjo nepazljivosti voznice vozila Peugeot tip 308, ki je osebno vozilo parkirala na dostavni poti, ki ni namenjena parkiranju osebnih vozil, ter po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da prispevek voznice vozila, zavarovanega pri tožeči stranki, znaša 50 %.
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/2, 49, 49/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska denarna kazen - obligatornost izreka stranske kazni - premoženjske razmere - višina dnevnega zneska
Pritožba zanemari dejstvo, da je izrek stranske denarne kazni pri obsodbi očitanega kaznivega obligatoren, pri čemer njene višine ne določajo zgolj obdolženčeve neugodne premoženjske razmere. Določata jo teža dejanja in storilčeva krivda (prvi odstavek 49. člena KZ-1), ki sta bili pred sodiščem prve stopnje pravilno ugotovljeni, medtem ko so bile neugodne premoženjske razmere obdolženega po razumljivih razlogih izpodbijane sodbe upoštevane pri določeni višini dnevnega zneska.
oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč
Po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3. ZPP člen 254, 254/2.
III. kategorija invalidnosti - dodatne omejitve - postavitev drugega odvetnika
S pomočjo izvedenca je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je drugi tožnik sposoben za delo z razbremenitvami, kot so mu bile priznane v upravnem postopku, ter dodatno stvarno razbremenitvijo, priznano v sodnem postopku. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi logično pravilno sledilo izvedenskemu mnenju in ga upoštevalo pri odločitvi.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407, 407/5, 407/5-2. ZSKZDČEU-1 člen 225, 225/1, 226. Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009) priloga A.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonska rehabilitacija - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).
Stara nova dejstva bi v okoliščinah konkretnega primera morala obstajati že v času smrti tožničinega moža oziroma v zvezi s popolno nezmožnostjo za pridobitno delo vsaj v enem letu po njegovi smrti. Ker kaj takega niti v predsodnem niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo niti ne more biti dokazano, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.
škodni dogodek - huda telesna poškodba - premoženjska in nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - delovna nesreča - delo po navodilih delodajalca - varstvo pri delu - padec z višine - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - v odstotkih izraženo zmanjšanje življenjske aktivnosti - brazgotine - izgubljeni dobiček - dnevnica kot dohodek - brezplačna pravna pomoč
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je tožnik delo opravil na način, kot mu je bilo pokazano ob uvajanju, da ob tem ni kršil navodil, saj jih ni prejel, ter se ni zavedal, da bi bilo treba meritve izvajati drugače, kot je bila ustaljena praksa pri delodajalcu. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za uporabo določila o deljeni odgovornosti.
Tožnik je v tožbi izpostavil, da vozniki del zaslužka ustvarjajo z dnevnicami, saj živijo varčno, spijo v tovornjaku in si sami pripravljajo hrano. Navedel je, koliko bi v času zdravljenja zaslužil z vožnjami, koliko bi prihranil in koliko je prejel v bolniškem staležu.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - določitev višine odškodnine
Glede na to, da je bil postopek za preklic pogojne obsodbe in prednostno sojenje brez nepotrebnega odlašanja za tožnika izjemnega pomena in neprecenljiv za vzpostavitev stikov z otrokoma, saj se je izkazalo, da le preko tega postopka lahko (še) uresniči z mednarodnimi konvencijami, Ustavo RS in s pravnomočno sodno odločbo zagotovljeno pravico do družinskega življenja s svojima otrokoma, je tožnik ob še ostalih ugotovljenih okoliščinah ter zakonskih določbah o višini odškodnine iz 16. člena ZVPSBNO, ki jih je sodišče prve stopnje korektno in pravno pravilno upoštevalo, upravičen do prisoje najvišjega limitiranega zneska odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00064119
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-5, 71. ZPP člen 343, 343/4. OZ člen 271.
razmerja med etažnimi lastniki - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - naloge upravnika - terjatve upravnika do etažnih lastnikov - odstop terjatve (cesija) - plačilo računov - dokazno breme - delni umik tožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Od odstopa terjatve dobavitelju tožeča stranka kot upravnik ni bila več upravičena, da sprejema plačila etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačuje obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami.
Z izpodbijano sodbo je bil tožbeni zahtevek zoper oba toženca v celoti zavrnjen, kar jima je v korist in zanju ne predstavlja neugodne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064788
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 451, 452. ZS člen 17, 17/1. Sodni red (1995) člen 156, 156/6, 156/8.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - sklicevanje na razdelilnike stroškov - trditveno breme - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - ugovor izpolnitve obveznosti - ugovor ugasle pravice - neobrazložen ugovor - triaža - triažni sodnik - informativni dokaz - pravica do zakonitega sodnika
Tožnica je v dopolnitvi tožbe za vsak posamezen mesec navedla skupni znesek stroškov upravljanja in znesek, ki je odpadel na toženko, ter priložila razdelilnike, iz katerih jasno izhaja tudi ključ delitve teh stroškov. S tem je po oceni višjega sodišča zadostila svojemu trditvenemu bremenu (212. člen ZPP). Čeprav v dopolnitvi tožbe res ni dobesedno navedla ključa delitve, je bil ta očitno pregledno naveden v priloženih razdelilnikih. Zato bi bilo v zadevi, kot je ta, po oceni višjega sodišča prisiljeno stališče, da je to nezadostno z vidika prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP. Strogo ločevanje trditev od ostalega procesnega gradiva, zlasti dokaznega, je namreč v funkciji bistveno bolj temeljne potrebe, da se da o tožbi racionalno razpravljati (da toženka ve, pred čim naj se brani, in sodišče, o čem naj sodi). O tem, kakšen je ključ delitve stroškov upravljanja, pa ni bilo nobene dileme in je bilo to mogoče po dopolnitvi tožbe takoj jasno in brez ostanka spoznati.
Zgolj zatrjevanje abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (izpolnitev obveznosti s plačilom) za obrazloženost ugovora izpolnitve ne zadošča. Za konkretiziranost ugovora bi morala podati trditve, kdaj in na kakšen način je posamezen strošek upravljanja plačala.