predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - dejanski oziroma pravni interes - soposestnik - motenje posesti
Pritožnik zatrjuje, da je pogodbeni upravičenec stvarne služnosti in soposestnik obravnavane poti. Pogodbene povezanosti s tožnikom s pogodbo ni izkazal, saj je v spisu ni. Na drugi strani je sodišče pravilno ugotovilo, da ima za varstvo svoje lastninske in služnostne pravice na voljo lastna pravna sredstva. Tudi pritožnik priznava, da jih ima in da jih lahko zoper toženca in tretje osebe uveljavlja bodisi samostojno bodisi skupaj s tožnikom. Vendar to še ne utemeljuje njegovega pravnega interesa za vključitev v tujo (tožnikovo) pravdo, v kateri slednji uveljavlja motenje svoje posesti. Ker je predmet obravnavanega motenjskega spora motenje posesti tožnika, to pa je stvar razmerja med tožnikom in toženo stranko, ki ne bo vplivala na medsebojno razmerje med tožnikom in pritožnikom, je predlog za njegovo udeležbo v pravdi pravilno zavrnjen.
Tožnik kot pomočnik komandirja je bil toženki na razpolago, ko ni bilo na delu drugih starešin (komandirja ali katerega od ostalih treh pomočnikov komandirja), ne le v smislu stalne dosegljivosti po telefonu, pač pa se je tudi dejansko vključeval v delo na delovnem mestu ali na odrejenem kraju, kjer je bilo treba opraviti določeno nalogo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo dodatka za stalno pripravljenost.
ZPP člen 319. URS člen 23, 23/1. OZ člen 131, 131/1, 136, 136/2.
odškodninski zahtevek - razžalitev - zavrnjen zahtevek - postopek pred delovnim in socialnim sodiščem - vezanost na dejansko stanje - pravica do poštenega sojenja - meje pravnomočnosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - neodgovorna oseba - prehodna nerazsodnost - izvedensko mnenje - dva izvedenca
Rezultat dokazovanja v tem postopku je drugačen od tistega v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem, vendar pa to ne more vplivati na pravilnost izpodbijane sodbe. Tožnica s pritožbenimi trditvami neutemeljeno terja, da se pravnomočnost odločitve delovnega sodišča razteza tudi na njegove razloge o ugotovitvi toženkine razsodnosti, ki izhaja iz dokazne ocene izvedenega dokaza s sodnim izvedencem. Ugotovitev dejanskega stanja s pomočjo sodnega izvedenca sodi v dejansko podlago sodne odločitve. Na to sodišče v drugem sodnem postopku ni vezano. Tožničino stališče, da bi se morala pravnomočnost odločitve delovnega sodišča raztezati tudi na njegove razloge, je tudi v nasprotju s temeljnim pravilom procesnega prava, da postane pravnomočna le odločitev o zahtevku (torej izrek), ne pa tudi obrazložitev sodne odločbe. To pomeni, da se pozitivni vidik pravnomočnosti ne razteza na ugotovitve o pravnorelevantnem dejanskem stanju niti ne na stališče sodišča o pravnih vprašanjih, ki so v obrazložitvi sodbe (pravna naziranja sodišča). Delovno in socialno sodišče ter redno sodišče v obeh postopkih nista odločali o istem razmerju. Za to bi šlo, če bi sodišče v delovnopravnem sporu ugotovilo, da je bila izredna odpoved delovnega razmerja zakonita, v postopku pred rednim sodiščem, pa da je bila nezakonita. V takšnem primeru bi šlo za kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, saj bi bila pravna varnost in nanjo vezano upravičeno pričakovanje, konkretizirano v sodbi delovnega sodišča, z izdajo nasprotne sodbe rednega sodišča porušeno. V tej zadevi torej ni šlo za presojo vprašanja, ki bi bilo že pravnomočno urejeno s sodbo drugega sodišča, ampak je šlo zgolj za sprejem drugačnih dejanskih zaključkov o toženkini nerazsodnosti v času obravnavanega škodnega dogodka.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 72, 72/2, 321, 321/2, 321/3, 339, 339/1. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - COVID-19 - odklonitev testiranja - sorazmernost ukrepa - ustavna odločba - osebni podatki - diskriminacija - osebna okoliščina
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženec za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahteval, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imel podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT ni pomenila, da so se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot zmotno očita pritožba.
DZ člen 141, 141/7, 141/8. ZNP-1 člen 41, 108. ZPP člen 253.
spor iz družinskih razmerij - stiki mladoletnega otroka s starši - sprememba sporazuma o stikih - sprememba ureditve stikov - izvrševanje stikov - spremenjene okoliščine - volja otroka - upoštevanje otrokovih želja - starejši mladoletnik - stiki v korist otroka - svobodno izražanje mnenja - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - bistveni vpliv na razvoj otroka - izvedensko mnenje, izdelano izven sodnega postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se na podlagi 108. člena ZNP-1 navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Mnenje CSD ima zelo pomembno vsebinsko in procesno težo, saj gre za strokovno mnenje organa, ki je tako kot sodišče dolžan delovati v največjo otrokovo korist. Sodna praksa se je večkrat izrekla, da je kakovostno mnenje CSD enako izvedenskemu mnenju oziroma ga lahko nadomesti. Če je podkrepljeno z ustrezno izpeljanim dokaznim postopkom sodišča, ima to lahko v njem zadostno podlago za pravilno odločitev.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi utemeljeno ni upoštevalo izvedenskih mnenj, ki ji je predložil nasprotni udeleženec, saj ne gre za mnenja v smislu 253. člena ZPP (v zvezi z 41. členom ZNP-1), pač pa se navedeni mnenji lahko upoštevata le kot navedbe očeta (udeleženca), kot je sodišče utemeljeno navedlo in se je do obeh mnenj tudi opredelilo. Obširne pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za upoštevanje navedenih mnenj kot dokazov, tako niso utemeljene.
Glede na starost mld. A., ki bo v kratkem dopolnil 18 let, se nasprotni udeleženec neutemeljeno sklicuje na svoje pravice kot starša mld. otroka, ki ne morejo imeti prednosti pred otrokovo koristjo.
nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj izvršilnega naslova
V taki dejanski situaciji, ko je bil ob odločanju sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu za dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe že pravnomočen tudi sklep z dne 25. 10. 2022 o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni nadaljevalo izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Izvršbe, ki do izdaje izpodbijanega sklepa dolžniku ni nalagala izpolnitev dajatvenega zahtevka in dovolitve izvršbe v primeru neizpolnitve obveznosti, namreč ni bilo mogoče nadaljevati z opravo izvršbe na drugo sredstvo izvršbe, kot smiselno izhaja iz četrtega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa.
Drugotoženec priznava, da posebne določbe glede odločanja o delitvi poslovnih deležev družbena pogodba ne določa. Vendar v tej fazi postopka neutemeljeno navaja, da to pomeni, da k sprejemu sklepa skupščina ni zavezana in da je prodaja dela lastnega poslovnega deleža zakonita, da ni niti z verjetnostjo izkazana terjatev tožeče stranke na ugotovitev ničnosti prodaje razdeljenega lasnega poslovnega deleža in vpis v sodni register. Sodišče prve stopnje je (glede na fazo postopka) pravilno zaključilo, da bi glede na četrto alinejo 505. člena ZGD-1 družbeniki morali odločati o delitvi poslovnih deležev.
Tožnikovo zdravstveno stanje pri oceni telesne okvare zagotovo ni bilo takšno, da bi za pregled na invalidsko komisijo I potreboval prevoz z reševalnim vozilom in pri tem celo spremljevalca. Ker kaj takega ne izhaja iz listinske medicinske dokumentacije, bi bil upravičen le do povračila stroškov v višini javnega prevoznega sredstva, če bi predložil vozovnico ali potrdilo o ceni na relaciji, ne glede na to, da ga je na pregled pripeljala hčerka z osebnim vozilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00064445
ZPP člen 315, 315/1, 355, 355/1, 358, 358-5. OZ člen 2, 3, 82, 82/2, 83, 86, 86/1, 247, 252, 807, 807/3. ZDR-1 člen 40. ZS člen 3. URS člen 15, 15/3, 74, 74/3. ZPOmK-1 člen 134, 134/3, 134/3-4. ZJN-3 člen 4.
dispozitivna narava zakonskih določb - prosto urejanje obligacijskih razmerij - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - pogodbena konkurenčna klavzula - zaposlitev - obligacijska pogodba - skupni namen pogodbenikov - analogna uporaba zakona - nelojalna konkurenca - sorazmernost - omejitev svobodne gospodarske pobude - načelo enake vrednosti dajatev - vmesna sodba sodišča druge stopnje - ničnost - javna naročila - pogodbena kazen
ZDR-1 v 40. členu določa, da se za vključitev konkurenčne klavzule zahteva, da je delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. V določenih primerih se sicer na podlagi 3. člena ZS v obligacijskopravnih zadevah lahko analogno uporabijo določbe ZDR-1, vendar morajo biti za takšno analogno uporabo podani utemeljeni razlogi. Po presoji pritožbenega sodišča bi bila analogna uporaba določb ZDR-1 dopustna v primeru, če bi bilo obligacijsko razmerje (pogodba) v bistvenih lastnostih primerljivo delovnem razmerju (pogodbi o zaposlitvi). Glede na ugotovitev, da sta stranki prirejena gospodarska subjekta, Pogodba pa je obligacijskopravne narave (brez elementov pogodbe o zaposlitvi), po mnenju pritožbenega sodišča določbe ZDR-1 ne pridejo v poštev. Določbe ZDR-1 so namreč namenjene zaščiti šibkejše stranke (delavca), v obligacijskih razmerjih, pa veljata avtonomija in dispozitivnost urejanja pogodbenih razmerij (2. in 3. člen OZ).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zamuda roka
Dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse in izteka roka. Sklicuje se na potrdilo o bolniški odsotnosti odgovorne osebe, vendar ga ne priloži, še manj konkretizira kaj naj bi z njim uveljavljal.
zapuščinski postopek - sporno dejansko vprašanje - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - pravnomočna odločitev - vložitev izrednega pravnega sredstva - revizija zoper pravnomočno prvostopenjsko sodbo - razlog za prekinitev postopka - nadaljevanje zapuščinske obravnave - sklep o dedovanju
Vložitev predloga za dopustitev revizije ne predstavlja upravičenega razloga za novo prekinitev postopka.
spor majhne vrednosti - gradbena pogodba - neizpolnitev - izpolnitev z napakami - dopustni pritožbeni razlog
Tožnica v tej pravdi namreč uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe (glej drugi odstavek 239. člena OZ v zvezi s 628. in 632. členom OZ (op. pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključka, da je šlo za gradbeno pogodbo, vendar pa je gradbena pogodba v osnovi posebna oblika podjemne pogodbe in se zanjo smiselno uporabljajo tudi določbe o podjemni pogodbi)) in ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka iz naslova napak, kar bi sicer terjalo uporabo določb o odgovornosti za napake po podjemni pogodbi.
ZDZdr člen 42, 42/2, 74, 74/1, 74/1-4, 74/1-5, 75, 75/1.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - načelo najmilejšega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje
Nasprotna udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo v stabilnem in močnem okolju, kjer ni nevarnosti, da bi opuščala zdravila, česar v domačem okolju (ali na drug način kot v SVZ) ni mogoče zagotoviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipoteka
Pri predmetni izvršbi gre za realizacijo zastavne pravice. Hipoteka je vezana na nepremičnino pri kateri je vpisana in ne na osebo oziroma lastnika nepremičnine.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064478
SPZ člen 206, 206/1, 207, 207/3, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 280, 281, 282. ZIZ člen 65, 76, 76/2, 119, 120, 120/4. OZ člen 420.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - plačilna nesposobnost dolžnika - pogodbena cesija - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe - prenos v izterjavo - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - večkratni odstop
Če sodišče v postopku po vložitvi ugovora tretjega s pravnomočno sodbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi (65. člen ZIZ). Če bi bila določena zgolj ustavitev izvršbe glede tega predmeta, bi takšna ureditev v skladu z dobrohotno razlago drugega odstavka 76. člena ZIZ še dopuščala možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih. V zakonu zapovedana razveljavitev sklepa o izvršbi glede tega predmeta pa nedvomno narekuje razveljavitev vseh do tedaj opravljenih izvršilnih dejanj na tem predmetu, tj. tudi sklepa o rubežu, kar pomeni, da bi izvršilni upnik v posledici izgubil zastavno pravico na terjatvi in vrstni red poplačila, ki ga je s sklepom o rubežu pridobil. Z razveljavitvijo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo bi odpadla tudi pravna posledica, ki jo določa četrti odstavek 120. člena ZIZ, da dolžnikovi odstopi prenesene terjatve po prenosu v izterjavo nimajo pravnih učinkov na pravice, ki jih je upnik pridobil s prenosom, in bi torej nadaljni dolžnikovi prenosi iste terjatve imeli veljavne pravne učinke. Takšne posledice pa po mnenju pritožbenega sodišča nesorazmerno posegajo v pravice izvršilnih (prisilnih) upnikov in jih v primerjavi s pogodbenimi upniki spravljajo v neenakopraven položaj.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. V skladu s tem vodilom pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila odločitev prvostopnega sodišča vseeno pravilna. Pri tej oceni ni upoštevalo dejstva, da se je zoper dolžnika C. d. o. o. začel stečajni postopek, saj to dejstvo do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni nastopilo in zato ni del relevantne dejanske podlage. Predmet tako fiduciarnega pogodbenega odstopa v zavarovanje kot rubeža v izvršilnem postopku so bodoče terjatve iz trajnega pogodbenega razmerja med dolžnikom C. d. o. o. in njegovim dolžnikom D. iz naslova odkupa električne energije, terjatve torej, ki izvirajo iz opravljanja dolžnikove glavne (če ne celo edine) dejavnosti, iz katere pridobiva prihodke. Pri tako obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bo terjatev prvega fiduciarnega upnika v določenem časovnem obdobju poplačana in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Kdaj in v kolikšnem obsegu, vesta samo dolžnik in upnik iz fiduciarnega razmerja. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna. Dolžnikov dolžnik je bil nadalje z vsemi fiduciarnimi odstopi polno seznanjen, saj je dolžnikove terjatve nakazoval neposredno fiduciarnemu upniku. Ob upoštevanju navedenih okoliščin ima poseg v pravni položaj fiduciarnega upnika, če se mu ne prizna pravica do ugovora tretjega oz. pravica, ki preprečuje izvršbo (saj se lahko iz odstopljene terjatve poplača zunajsodno, lahko jo sam iztoži od dolžnikovega dolžnika, dolžnikov dolžnik pa prepreči izvršbo z ugovorom, da terjatev ni prešla na kasnejšega upnika), blažje in manj obremenjujoče posledice kot poseg v položaj kasnejšega izvršilnega upnika, ki mu fiduciarnemu upniku priznana pravica do ugovora in tožbe na nedopustnost izvršbe odvzame ne samo vrstni red, pač pa mu lahko za naprej v celoti onemogoči poplačilo iz dolžnikove terjatve.
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
kršitev pravil postopka (nejasen izrek, izrek v nasprotju z obrazložitvijo) - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nasprotja v izreku - gotovost - domneva krivde - verjetnost - obsodilna sodba - prepričanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena ZKP sme sodišče obdolženca obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi. Potrebna je torej gotovost, da je dejansko izvršil očitano dejanje, in ne zgolj verjetnost krivde oziroma domneva, kot izhaja iz povzetega izreka izpodbijane sodbe. Besedna zveza "da bi naj" namreč pomeni izražanje domneve1, v obliki pogojnega glagolskega naklona, ki opisuje neresničen, nedejanski dogodek oziroma dejanje, ki bi se lahko zgodilo. Slednje pa, upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 3. člena ZKP ter vrste in naravo sodb, ne more biti podlaga obsodilni sodbi.
Ker je bil tožnici v času izdaje izpodbijane sodbe že plačan z izpodbijano sodbo dosojeni znesek 408,88 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneskov razlik v nadomestilih plač za obdobje od 19. 6. 2017 do 31. 12. 2017, tožnica ni upravičena do ponovnega plačila tega zneska še od toženke. Povsem nepomembno je, da je ta znesek tožnici plačal ZZZS in ne toženka. Pomembno je le, da gre za isto obveznost. Obveznost namreč preneha, ko je izpolnjena (prvi odstavek 270. člena OZ), pri čemer lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (prvi odstavek 271. člena OZ).
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - nevložitev napovedane pritožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo določbo tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), po katerem lahko sodišče pravno osebo v celoti ali deloma oprosti plačila taks, ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Procesna predpostavka pomeni, da sodišče ne sme začeti s postopkom, če sodna taksa ni plačana. V konkretnem primeru ne gre za tak primer, saj je bilo oškodovanemu društvu, ki je v skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o društvih (ZDru-1) pravna oseba zasebnega prava, naloženo plačilo sodne takse iz razloga, ker v kazenski zadevi ob napovedani pritožbi le-te kasneje ni vložil.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2, 49/3, 49/5.
stroški izvedenca - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je nepravilno dvojno priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Dodatna dokumentacija (zdravstveni karton) je bil namreč pridobljen zgolj enkrat in v tem primeru je torej mogoče le enkrat priznati nagrado za zbiranje dodatne dokumentacije. Dodatno dokumentacijo pa sta morala preštudirati oba izvedenca, kar pomeni, da sta za študij dodatne dokumentacije upravičena oba.
V primeru stroškov za poštne storitve je treba uporabiti peti in ne drugi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino
Zaradi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni več mogoče preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika in izvršbe kot takšne, saj je končana.