ZDR-1 člen 13, 13/1, 16/2, 16/3, 144. OZ člen 1053, 1053/1.
nadurno delo - dodatek k plači - član sveta delavcev - evidenca o izrabi delovnega časa - podpis pogodbe - soglasje volj - uveljavljanje napak volje - soglasje za sklenitev pogodbe - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Glede na to, da je tožnik s podpisom izrazil svoje soglasje k sklenitvi pogodbe, niso utemeljene pritožbene navedbe, da med strankama ni bilo soglasja volj za sklenitev dogovora o odpovedi zahtevkom iz delovnega razmerja, oziroma da je pogodba neveljavna, ker bi bila lahko takšna klavzula veljavna le v primeru, če bi stranki predhodno ugotovili obveznost oziroma terjatve, dogovorili način izpolnitve in potem zaključili, da nimata drugih zahtevkov oziroma se jim odpovedujeta.
Delodajalec se ne more sklicevati na to, da ure, ki jih delavec porabi na delu in ki presegajo polni delovni čas, ne predstavljajo nadur v smislu določbe 144. člena ZDR-1, ker naj bi delodajalec evidentiral delovni čas le zaradi takšne zakonske zahteve. Delodajalec se ne more sklicevati na to, da delavec svojega dela ne opravlja učinkovito ali pa da je delo novinarja kreativno in samostojno delo ter da zato prisotnost v prostorih toženke ne predstavlja časa, ki ga novinar dejansko vloži v določeno oddajo ali prispevek.
Okoliščina komu je obdolženi po sprejemu are znesek 3.000,00 EUR izročil, glede na odnos med obdolžencem in oškodovancem, od katerega je obdolženi 3.000,00 EUR sprejel, za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, ni bistvena.
Veljavno pooblastilo za ocenjevanje je lahko tudi ustno, saj Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne zahteva, da bi to pooblastilo moralo biti dano v pisni obliki.
Na podlagi izpovedi tožnici nadrejenih, ki sta bila seznanjena z delom tožnice v letu 2018, se je sodišče prve stopnje, ki dela tožnice ne pozna in ni pristojno za njeno ocenjevanje, prepričalo, da podana ocena po kriterijih sodelovanja, interdisciplinarnosti in komuniciranju utemeljeno odstopa navzdol.
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 290, 290/1.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno in skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - izenačenost zakonske in izvenzakonske zveze - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izročilna pogodba - darilo enemu od zakoncev - skupna denarna sredstva zakoncev - obligacijska pravica - stvarna pravica - trenutek pridobitve premoženja - neupravičena obogatitev - delež zakonca na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, pa čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Vendar so v obravnavani zadevi dejanske okoliščine drugačne, saj je toženec sklenil pogodbo in pridobil obligacijsko pravico na izročitev nepremičnega premoženja od izročevalke oziroma preužitkarice v last in posest pred nastankom zunajzakonske skupnosti oziroma še preden je tožnico sploh spoznal.
Ko sta se pravdni stranki spoznali in kasneje vzpostavili zunajzakonsko skupnost, je toženec že razpolagal z obligacijsko pravico, ki je izvirala iz sklenjene preužitkarske pogodbe in je spadala v njegovo posebno premoženje. V primeru, ko je obligacijska pravica že del posebnega premoženja, spada v to premoženje tudi stvarna pravica pridobljena na njeni podlagi.
predlog za dopolnitev sodbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - istovetnost tožbenega zahtevka - razveljavitev sklepa
Naknadno postavljena tožbena zahtevka se z zahtevki iz tožbe vsebinsko ne prekrivata in z njimi nista istovetna, zato v navedenem obsegu ne gre za vsebinsko enake zahtevke, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - dejanski oziroma pravni interes - soposestnik - motenje posesti
Pritožnik zatrjuje, da je pogodbeni upravičenec stvarne služnosti in soposestnik obravnavane poti. Pogodbene povezanosti s tožnikom s pogodbo ni izkazal, saj je v spisu ni. Na drugi strani je sodišče pravilno ugotovilo, da ima za varstvo svoje lastninske in služnostne pravice na voljo lastna pravna sredstva. Tudi pritožnik priznava, da jih ima in da jih lahko zoper toženca in tretje osebe uveljavlja bodisi samostojno bodisi skupaj s tožnikom. Vendar to še ne utemeljuje njegovega pravnega interesa za vključitev v tujo (tožnikovo) pravdo, v kateri slednji uveljavlja motenje svoje posesti. Ker je predmet obravnavanega motenjskega spora motenje posesti tožnika, to pa je stvar razmerja med tožnikom in toženo stranko, ki ne bo vplivala na medsebojno razmerje med tožnikom in pritožnikom, je predlog za njegovo udeležbo v pravdi pravilno zavrnjen.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino
Zaradi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni več mogoče preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika in izvršbe kot takšne, saj je končana.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - dvom v pravilnost vročitve - razveljavitev zamudne sodbe - dokazovanje vročitve - podpis na vročilnici
Pritožnik nasprotuje zaključku o izpolnjenosti pogoja iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Trdi, da mu tožba s pozivom na odgovor ni bila vročena in da podpis na vročilnici o vročitvi tožbe ni njegov. V zvezi s tem predlaga številne dokaze, med drugim tudi postavitev izvedenca grafološke stroke. S tem je vzbudil dvom v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da mu je bila tožba pravilno vročena.
Ker je zaključek o (ne)pravilnosti vročitve tožbe tožencu mogoč šele po izvedbi dokaznega postopka, je pritožbeno sodišče moralo razveljaviti zamudno sodbo in vrniti zadevo v novo sojenje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Utemeljen je pritožbeni ugovor glede višine priznanih materialnih stroškov izvedenca. Pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ni potrebno ponovno kopiranje oziroma tiskanje celotnega prvotnega mnenja.
ZOdvT člen 20. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZPP člen 154, 179.
uspeh strank v postopku - končni uspeh stranke v pravdi - tožba in nasprotna tožba - začetek postopka - novo sojenje o istem zahtevku - vrnitev zadeve v novo sojenje - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - vrednost spornega predmeta
V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške. V konkretnem primeru je tožnica uspela s tožbenim zahtevkom po tožbi, medtem ko toženka s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi ni uspela. Res je toženka na prvi stopnji dvakrat uspela, vendar pa je temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, zato uspeh po posameznih fazah postopka ni odločilen.
Postopek se je začel z vložitvijo tožbe, ne glede na razveljavitev prejšnjih sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje. V konkretnem primeru je bila tožba vložena 14. 9. 2011, torej se je postopek začel pred uveljavitvijo sedaj veljavne OT, ki v drugem odstavku 20. člena določa, da se v takem primeru odvetniški stroški odmerjajo po ZOdvT.
Sodišče prve stopnje je pravilno do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške (nagrado za postopek po tožbi in nagrado za postopek po nasprotni tožbi) odmerilo ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo. Po združitvi pa je na podlagi 20. člena ZOdvT, ki določa, da se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo, vrednost teh spornih predmetov združilo v skupno vrednost ter v nadaljevanju od skupnega zneska 2,100.000,00 EUR odmerilo odvetniške stroške.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZPIZ-2 člen 182, 182/2. ZPP člen 287, 287/2.
začasna nezmožnost za delo - pravni standard - dokončna odločba o invalidnosti - omejitve delovne zmožnosti - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca
Za odločitev je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku v spornem obdobju prišlo do take spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katere začasno ni zmožen za delo niti z omejitvami, kot so bile določene z dokončno odločbo ZPIZ.
prodaja nepremičnine v stečaju - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - ugovor dolžnika - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - obseg preizkusa - plačilo kupnine za nepremičnino
Po določbi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, ko je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sodišče lahko pri izdaji tega sklepa presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej, ali je bila plačana kupnina.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 45. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5, 26.
pravica zavarovane osebe do zdraviliškega zdravljenja - izvedensko mnenje - mnenje osebnega zdravnika - varstvo šibkejše stranke
Sodišče prve stopnje je v izvedenskem mnenju imelo podlago za zaključek, da pri tožniku ni podano takšno zdravstveno stanje, da bi bil upravičen do zdraviliškega zdravljenja na stacionarni način v naravnem zdravilišču.
Mnenja posameznih lečečih zdravnikov, katerih naloga je zdravljenje zavarovancev v najširšem smislu, niso zavezujoča. Predlog za zdraviliško zdravljenje, ki ga poda lečeči zdravnik je zgolj predmet dokazne presoje pri toženi stranki in nato eventualno še v sodno socialnem sporu.
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
kršitev pravil postopka (nejasen izrek, izrek v nasprotju z obrazložitvijo) - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nasprotja v izreku - gotovost - domneva krivde - verjetnost - obsodilna sodba - prepričanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena ZKP sme sodišče obdolženca obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi. Potrebna je torej gotovost, da je dejansko izvršil očitano dejanje, in ne zgolj verjetnost krivde oziroma domneva, kot izhaja iz povzetega izreka izpodbijane sodbe. Besedna zveza "da bi naj" namreč pomeni izražanje domneve1, v obliki pogojnega glagolskega naklona, ki opisuje neresničen, nedejanski dogodek oziroma dejanje, ki bi se lahko zgodilo. Slednje pa, upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 3. člena ZKP ter vrste in naravo sodb, ne more biti podlaga obsodilni sodbi.
zapuščinski postopek - sporno dejansko vprašanje - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - pravnomočna odločitev - vložitev izrednega pravnega sredstva - revizija zoper pravnomočno prvostopenjsko sodbo - razlog za prekinitev postopka - nadaljevanje zapuščinske obravnave - sklep o dedovanju
Vložitev predloga za dopustitev revizije ne predstavlja upravičenega razloga za novo prekinitev postopka.
spor majhne vrednosti - gradbena pogodba - neizpolnitev - izpolnitev z napakami - dopustni pritožbeni razlog
Tožnica v tej pravdi namreč uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe (glej drugi odstavek 239. člena OZ v zvezi s 628. in 632. členom OZ (op. pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključka, da je šlo za gradbeno pogodbo, vendar pa je gradbena pogodba v osnovi posebna oblika podjemne pogodbe in se zanjo smiselno uporabljajo tudi določbe o podjemni pogodbi)) in ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka iz naslova napak, kar bi sicer terjalo uporabo določb o odgovornosti za napake po podjemni pogodbi.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064478
SPZ člen 206, 206/1, 207, 207/3, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 280, 281, 282. ZIZ člen 65, 76, 76/2, 119, 120, 120/4. OZ člen 420.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - plačilna nesposobnost dolžnika - pogodbena cesija - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe - prenos v izterjavo - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - večkratni odstop
Če sodišče v postopku po vložitvi ugovora tretjega s pravnomočno sodbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi (65. člen ZIZ). Če bi bila določena zgolj ustavitev izvršbe glede tega predmeta, bi takšna ureditev v skladu z dobrohotno razlago drugega odstavka 76. člena ZIZ še dopuščala možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih. V zakonu zapovedana razveljavitev sklepa o izvršbi glede tega predmeta pa nedvomno narekuje razveljavitev vseh do tedaj opravljenih izvršilnih dejanj na tem predmetu, tj. tudi sklepa o rubežu, kar pomeni, da bi izvršilni upnik v posledici izgubil zastavno pravico na terjatvi in vrstni red poplačila, ki ga je s sklepom o rubežu pridobil. Z razveljavitvijo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo bi odpadla tudi pravna posledica, ki jo določa četrti odstavek 120. člena ZIZ, da dolžnikovi odstopi prenesene terjatve po prenosu v izterjavo nimajo pravnih učinkov na pravice, ki jih je upnik pridobil s prenosom, in bi torej nadaljni dolžnikovi prenosi iste terjatve imeli veljavne pravne učinke. Takšne posledice pa po mnenju pritožbenega sodišča nesorazmerno posegajo v pravice izvršilnih (prisilnih) upnikov in jih v primerjavi s pogodbenimi upniki spravljajo v neenakopraven položaj.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. V skladu s tem vodilom pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila odločitev prvostopnega sodišča vseeno pravilna. Pri tej oceni ni upoštevalo dejstva, da se je zoper dolžnika C. d. o. o. začel stečajni postopek, saj to dejstvo do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni nastopilo in zato ni del relevantne dejanske podlage. Predmet tako fiduciarnega pogodbenega odstopa v zavarovanje kot rubeža v izvršilnem postopku so bodoče terjatve iz trajnega pogodbenega razmerja med dolžnikom C. d. o. o. in njegovim dolžnikom D. iz naslova odkupa električne energije, terjatve torej, ki izvirajo iz opravljanja dolžnikove glavne (če ne celo edine) dejavnosti, iz katere pridobiva prihodke. Pri tako obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bo terjatev prvega fiduciarnega upnika v določenem časovnem obdobju poplačana in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Kdaj in v kolikšnem obsegu, vesta samo dolžnik in upnik iz fiduciarnega razmerja. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna. Dolžnikov dolžnik je bil nadalje z vsemi fiduciarnimi odstopi polno seznanjen, saj je dolžnikove terjatve nakazoval neposredno fiduciarnemu upniku. Ob upoštevanju navedenih okoliščin ima poseg v pravni položaj fiduciarnega upnika, če se mu ne prizna pravica do ugovora tretjega oz. pravica, ki preprečuje izvršbo (saj se lahko iz odstopljene terjatve poplača zunajsodno, lahko jo sam iztoži od dolžnikovega dolžnika, dolžnikov dolžnik pa prepreči izvršbo z ugovorom, da terjatev ni prešla na kasnejšega upnika), blažje in manj obremenjujoče posledice kot poseg v položaj kasnejšega izvršilnega upnika, ki mu fiduciarnemu upniku priznana pravica do ugovora in tožbe na nedopustnost izvršbe odvzame ne samo vrstni red, pač pa mu lahko za naprej v celoti onemogoči poplačilo iz dolžnikove terjatve.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipoteka
Pri predmetni izvršbi gre za realizacijo zastavne pravice. Hipoteka je vezana na nepremičnino pri kateri je vpisana in ne na osebo oziroma lastnika nepremičnine.
ZDZdr člen 42, 42/2, 74, 74/1, 74/1-4, 74/1-5, 75, 75/1.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - načelo najmilejšega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje
Nasprotna udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo v stabilnem in močnem okolju, kjer ni nevarnosti, da bi opuščala zdravila, česar v domačem okolju (ali na drug način kot v SVZ) ni mogoče zagotoviti.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1-1, 208, 208/2.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - razlogi za prekinitev postopka - vložitev predloga za dopustitev revizije
Upnik obstoj svoje terjatve zoper dolžnika dokazuje s pravnomočno sodbo. Gre torej za judikatno terjatev, glede katere ne more biti dvoma o njenem obstoju. O predhodnem vprašanju obstoja odškodninske obveznosti dolžnika je bilo tako na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti.
Kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno, je sodišče na pravnomočno odločbo vezano. Sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.