CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00064426
ZZVZZ člen 15, 15/1-22, 24. ZPP člen 443, 443/1.
plačilo zavarovalne premije - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja - mirovanje - notifikacijska dolžnost
Zakon ne določa, da ZPKZ oziroma organ, kjer se prestaja pripor, o tem obvesti tožnico (zavarovalnico), pač pa obvesti zgolj Zavod za zdravstveno zavarovanje. Obvestilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga obvesti zavod, v katerem se prestaja pripor, ni obvestilo tožnice. Pravilno je zato zavzelo stališče, da je bilo na tožencu breme (notifikacijska dolžnost), da o tej okoliščini sam obvesti zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno prostovoljno dopolnilno zavarovanje, torej tožnico.
nenavzočnost zagovornika - preložitev glavne obravnave - povzročitev stroškov postopka po svoji krivdi - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - substitut odvetnika - nujna zadeva - zahtevnost zadeve
Odločitev o tem, ali se prošnji za preložitev obravnave ugodi, je odvisna od več okoliščin, predvsem pa od tega, ali je zadeva nujna in za kakšno procesno dejanje se preložitev nanaša kakor tudi, ali je podana realna možnost, da se zagovornik nadomesti s substitutom. V konkretnem primeru zadeva ni bila priporna oz. nujna iz drugih razlogov, obsojenec pa je zagovornico pooblastil za zagovarjanje že v začetku postopka in ker je šlo za relativno hudo kaznivo dejanje, je povsem razumljivo, da je želel, da ga pooblaščena odvetnica zagovarja tudi na glavni obravnavi, ko bo podal zagovor.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065512
ZPP člen 324, 324/4, 450, 450/2, 458, 458/1. ZBan-1 člen 261a.
podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - sanacijska odločba Banke Slovenije - škodni dogodek - prenos terjatev banke na DUTB - izločitev tožbenega zahtevka - postopek v sporu majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog - dokazovanje - navedbe pravdnih strank - posplošenost navedb stranke - protipravno ravnanje banke - skrbnost dobrega gospodarja - verjetnost uspeha v upravnem sporu - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljena pritožbena novota
Povzetek navedb pravdnih strank ni odločilno dejstvo, temveč služi temu, da je iz sodbe razvidno, kaj je predmet spora, poleg tega pri denarnih zahtevkih omogoča individualizacijo zahtevka zaradi ugotavljanja, o čem je bilo pravnomočno razsojeno.
Tudi v primeru uspeha toženke v upravnem sporu to ne bi ponovno vzpostavilo izbrisanih obveznic.
Tožničina domnevna škoda izvira iz dejstva, da je Banka Slovenije sprejela izredne ukrepe, na podlagi katerih so bile izbrisane obveznice.
DZ člen 183, 189, 190, 196. ZNP-1 člen 34, 55. OZ člen 316.
spor iz družinskih razmerij - dolžnost preživljanja otrok - otrokove potrebe - sposobnosti in zmožnosti staršev - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbene novote v zakonskih sporih - stroški preživljanja - potrebe otroka - ocena potreb - porazdelitev preživninskega bremena - kritje otrokovih potreb - prispevek staršev - pobot terjatve - prepoved pobota - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Materialnopravno zmotno je stališče predlagateljice, da bi moralo sodišče ugotavljati primerno višino preživnine za posamezna obdobja. Ne gre namreč za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, pač pa za preživninski zahtevek.
Določbo 34. člena ZNP-1, ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov še tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist otrok (ali drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase), je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Dopustno je navajanje dejstev, če so ob zaključku glavne obravnave že obstajala, pa stranka zanje ni vedela, ter predlaganje dokazov, s katerimi stranka ob zaključku glavne ni razpolagala. Če se po zaključku glavne obravnave relevantne okoliščine bistveno spremenijo, je to lahko razlog za zvišanje ali znižanje določene preživnine, ne pa za spremembo glede na znane podatke pravilno dosojene preživnine. Navedb in dokazov nasprotnega udeleženca glede premoženjskega stanja in drugih dejstev ter okoliščin, nastalih po izdaji izpodbijanega sklepa, višje sodišče zato ni upoštevalo.
Glede navedb predlagateljice, da je uveljavljala le tiste stroške prehrane, oblačil, higienskih potrebščin in bivanja, ki nastanejo, ko je B. B. pri njej, višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje skladno s sodno prakso ugotavljalo celotne stroške, nato pa odštelo 1/3 od ugotovljenih stroškov, ker jih toliko nasprotni udeleženec krije neposredno.
Naloga sodišča je, da toliko razišče dejansko stanje, da lahko ugotovi višino stroškov za zadovoljitev tistih potreb otroka, ki mu bodo omogočale uspešen telesni in duševni razvoj, ter okoliščine, ki omogočajo odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med staršema glede na njune materialne in pridobitne zmožnosti. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je sodišče z gotovostjo ugotovilo zelo dobre preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca in da ima tudi predlagateljica redne dohodke, ni potrebe, da bi do obisti preiskovalo vsak zatrjevani dohodek preživninskih zavezancev.
Terjatve iz naslova zakonite obveznosti preživljanja ne morejo prenehati s pobotom.
delna plačila preživnine - delna plačila - predlog za izvršbo - izračun dolga
Iz sklepa ni razvidno, kako je sodišče prve stopnje izračunalo, da je dolžnikov dolg po poplačilu zadnje preživnine znašal še 82,72 EUR. Sodišče v sklepu namreč ni pojasnilo za takšen izračun ključnih dejstev, tj. za katero obdobje in v kakšni višini je od posameznih zneskov preživnin, zapadlih po izdaji izvršilnega naslova, obračunalo zakonske zamudne obresti in na račun katerih posameznih preživninskih terjatev iz naslova glavnic oziroma zakonskih zamudnih obresti je upoštevalo posamezna opravljena plačila. Posledično pa je onemogočen tako preizkus z vidika pravilnost uporabe določb 287. in 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ), kot tudi preizkus pravilnosti matematičnega izračuna neplačanega preostanka terjatve.
SPZ člen 44, 217, 217/1, 217/2, 269. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354. ZTLR člen 54, 54/1.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnost hoje in vožnje - izvrševanje stvarne služnosti - obseg izvrševanja služnosti - vznemirjanje stvarne služnosti - odstranitev stvari - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - dobra vera - nastanek služnosti - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice - dovozna pot - začasno dovoljenje - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Obseg dejanskega izvrševanja služnostne pravice je pomemben za zaključek o njenem obsegu (poteku in širini poti) in se je bilo sodišče do tega dolžno opredeliti.
predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Pritožnikov interes, da ne bo proti svoji volji nameščen na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, je bil realiziran z izdajo odločbe sodišča prve stopnje, ki je predlog za takšno namestitev zavrnilo. To pomeni, da pritožnik nima pravovarstvenega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog, da se ga v nasprotju z njegovo voljo namesti na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zavrnjen.
ZNPosr v tretjem odstavku 23. člena določa, da nepremičninska družba odgovarja naročitelju oziroma tretji osebi, ki jo je spravila z naročiteljem v stik, za škodo, ki nastane naročitelju oziroma tretji osebi zaradi pravne oziroma stvarne napake nepremičnine, na katero je nepremičninska družba ni opozorila, če je nepremičninska družba za napako vedela oziroma če bi jo lahko ugotovila s skrbnim preverjanjem stanja nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065106
OZ člen 83, 921, 953, 953/1, 965, 965/1. ZPP člen 155. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 18, 18/2.
premoženjsko zavarovanje - zavarovanje odgovornosti - zavarovalni primer - odgovornost zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovalnega kritja - direktna tožba - odgovornost imetnika domače živali - ugriz psa - razlaga pogodbe - stroški potrebni za pravdo - povrnitev potnih stroškov - najcenejše prevozno sredstvo
Tožnica se opira na določila OZ o razlagi pogodb, in sicer na 83. člen OZ, ki določa, da je treba pri pogodbah, ki jih pripravi ali predlaga ena pogodbena stranka, nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Tožnica in toženka sploh nista v pogodbenem razmerju in razlaga se le nejasna določila. Določila o omejitvi zavarovalnega kritja toženke v Splošnih pogojih so jasna: za škodo, ki jo utrpijo osebe, ki pridejo k zavarovancu na obisk, je zavarovalno kritje omejeno.
ZPP člen 227, 352. ZDR-1 člen 73, 79, 134, 134/2. OZ člen 82, 82/1, 88, 88/1, 299, 299/2.
plačilo razlike v plači - poslovodna oseba - znižanje plače - zamudne obresti - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izplačilo dobička - odškodnina - konkurenčna klavzula - nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule - predčasni odpoklic člana poslovodstva
Sprejem sklepa o odpoklicu je hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je bil tožnik pri toženki v delovnem razmerju za nedoločen čas in da bi mu morala po razrešitvi ponuditi bodisi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca uprave bodisi odpovedati delovno razmerje skladno z delovnopravnimi predpisi.
Veljavna in zavezujoča je določba o obveznosti plačila denarnega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, vendar brez nedopustne določbe o tem, da obveznost plačila velja, če toženka uveljavlja konkurenčno klavzulo, ne da bi bile za takšno uveljavljanje določene kakršnekoli časovne omejitve. Navedeno pomeni, da je tožnik, ki je po prenehanju delovnega razmerja upošteval omejitve iz konkurenčne klavzule, upravičen do denarnega nadomestila, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.
Razlaga, da lahko do ponudbe in nove zaposlitve pride, potem ko delavcu delovno razmerje z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, že preneha, ni niti logična niti smiselna, saj mora iti za nadaljevanje zaposlitve brez prekinitve. Odpravnina zapade ob prenehanju delovnega razmerja (šesti odstavek 108. člena ZDR-1), kar pomeni, da z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, in prenehanjem delovnega razmerja obveznost njenega plačila za delodajalca že nastane.
Toženka je kot posredni proračunski uporabnik, v celoti v lasti samoupravne lokalne skupnosti, oproščena plačila sodne takse (za tožbo), kot določa prvi odstavek 10. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066527
URS člen 54.. DZ člen 138, 138/1, 138/3.. ZNP-1 člen 6.. ZPP člen 347, 347/1, 355, 355/1, 355/2.
skupno starševstvo - razveljavitev prvostopenjske odločbe
Velja torej načelno izhodišče (pravilo), da je otroku v korist, da vzgoja in varstvo potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev (še) vzpostavljena, zato sta skupna vzgoja in varstvo osnovna (prvenstvena) rešitev (138. člen DZ). Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje. Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko na primer en starš otroka zanemarja ali zlorablja (in je zaradi tega otrok pri njem ogrožen), lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno in zaupa otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Otrok se šteje za ogroženega pri enem od staršev, če ta starš ni primeren za izvajanje varstva in vzgoje.
ZPP člen 239, 239/1, 263, 304, 304/1, 356, 364, 364/3.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - motenje reda na glavni obravnavi - zaslišanje stranke - snemanje glavne obravnave - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do kontradiktornega postopka - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - začasna odstranitev iz sodne dvorane - pojasnila k navedbam o kršitvah določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom - odstranitev stranke z naroka
Po presoji pritožbenega senata sodišče prve stopnje ni bilo ustrezno tolerantno, saj iz prepisa ne izhaja, prav tako pa ne izhaja iz dodatnega pojasnila prvostopenjskega sodišča, danega na zahtevo pritožbenega sodišča, da bi bil tožnik razburjen, nesramen, žaljiv ali da bi delo sodišča resneje oviral. Ker je tožnika med zaslišanjem zato neutemeljeno odstranilo iz razpravne dvorane, mu je odvzelo pravico do poštenega kontradiktornega postopka.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 19. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1.
izročitev tujca - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - mučenje - prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor
Sodišče prve stopnje zagotovil države prosilke, da tujec ne bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP, ni spregledalo, vendar pa je na podlagi objektivnih podatkov o sistemskih in splošnih pomanjkljivostih v zaporih Republike Severne Makedonije in celoviti oceni materialnih razmer v KPU Zapor Skopje, ki danih zagotovil očitno ne potrjujejo, pravilno presodilo, da ni mogoče odvrniti obstoja realnega in konkretnega tveganja, da bi bile tujcu v primeru izročitve kršene pravice iz 3. člena EKČP, zato je prošnjo za izročitev tujca utemeljeno zavrnilo.
zahtevek za znižanje preživnine - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo, v obravnavanem primeru je to prvi odstavek 197. člena DZ. Na predlagatelju, ki je podal zahtevo za znižanje preživnine, je tako trditveno in dokazno breme o spremenjenih preživninskih potrebah mladoletnih otrok ali spremenjenih zmožnostih staršev za preživljanje otroka.
Utemeljenost suma namreč zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po posameznem obdolžencu storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Pri presoji utemeljenega suma je potrebno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne presoja pa se verodostojnost posameznih (nasprotujočih si) dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi.
jamčevanje za napake stvari - nakup avtomobila - nakup rabljenega vozila - napake stvari - skrite napake - odgovornost za stvarne napake - dokazi in dokazovanje - manjvrednost vozila - izvedensko mnenje
Tožnik zahteva plačilo 5.000 EUR, ker vozilo BMW, ki ga je oglaševala toženka, nima oglaševanih lastnosti in sicer ni letnik 2011, temveč 2009, predhodno je imelo štiri lastnike in ne le enega, nima aktivnega tempomata, nima adoptivnih bi-xenonskih žarometov, ni slovenskega porekla in nima TV.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064349
KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 244, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 167, 167/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373.
uvedba preiskave - dokazni standard - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - standard obrazloženosti sklepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - kaznivo dejanje zlorabe zaupanja v gospodarskem poslovanju
V točki 4 obrazložitve je sodišče prve stopnje tehtno pojasnilo, zakaj kazenski pregon v obravnavani zadevi še ni zastaral. Prav tako je zadostno ocenilo, zakaj je glede očitanega kaznivega dejanja podan utemeljen sum, ki je potreben za uvedbo preiskave.
BANČNO JAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064305
ZBan-1 člen 261e, 261e/1. OZ člen 190, 190/1.
podrejene obveznice - imetniki podrejenih obveznic - neupravičena pridobitev - obogatitveni zahtevek - izdajatelj obveznic - prenehanje obveznosti - ugasnitev obveznosti - kogentna narava zakonskih določb - ZBan-1L - namen zakona - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - pravni temelj
Do predčasnega prenehanja obveznic ni prišlo po volji toženke, ampak vzrok za prenehanje obveznic izvira iz sfere BS. Pravnorelevanten vzrok za neplačilo preostalih obresti in glavnice torej ne izhaja iz ravnanj toženke.
Določba prvega odstavka 261.e člena ZBan-1 izrecno oz. dobesedno res ne omenja (prepovedi uveljavljanja) zahtevkov na podlagi neupravičene obogatitve zaradi posledic izrednega ukrepa, vendar so po presoji pritožbenega sodišča brez dvoma mišljeni tudi ti zahtevki, ki so prav kakor odškodninski neposlovne narave. Edini smisel dikcije te določbe je izključitev (zoper poslovne banke) vseh, tako poslovnih, kot neposlovnih zahtevkov, ker pri slednjih ni nobenega smisla v distinkciji med odškodninskimi in kondikcijskimi oz. verzijskimi (nobenega razlikovalnega elementa ni med njimi, ki bi imetnike obveznic nasproti poslovnim bankam v tem smislu izvzel).
Smiselno je, da odgovornost za izredne ukrepe nosi organ, ki je takšen ukrep sprejel in ne banka sama. Že zato bi bilo zato potrebno zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, ki naj bi nastala v posledici sprejema izrednega ukrepa, zoper toženko zavrniti.
Sicer pa je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve tudi sicer ne bi bil utemeljen, ker toženka ni bila obogatena na račun tožnika brez pravnega temelja. Izbris obveznic pa je temeljil (in še vedno temelji) na zakoniti podlagi, zato ni moč trditi, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja.
odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - sklep registrskega sodišča - sprememba sklepa - vpis sklepa v register - postopek s pritožbo - nedopustna pritožba
Kadar pa sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča in odredi vpis, registrsko sodišče na podlagi takšnega sklepa opravi vpis v sodni register. To pomeni, da registrsko sodišče ne odloča ponovno o vpisu v sodni register, pač pa opravi le sklepno izvršilo dejanje vpisa, v obravnavanem primeru na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 600/2022 z dne 22. 12. 2022 skladno s citiranim zakonitim določilom ZSReg. Izpodbijani sklep predstavlja tako zgolj izvršilni akt sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 600/2022, zoper katerega pa pritožba ni dopustna.