ZOdv člen 2, 2/1, 2/2, 25, 25/1, 25/1-7, 27, 27/1.
vpis v imenik odvetnikov - pogoji za vpis v imenik - disciplinski ukrep zoper odvetnika - odvzem pravice opravljanja odvetniškega poklica - zaupanje za opravljanje odvetniškega poklica - pravno svetovanje in zastopanje
Tožniku je bil izrečen ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, ne pa kateregakoli drugega pravniškega poklica niti poklica pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Izrečenega disciplinskega ukrepa ni dopustno razlagati ekstenzivno oziroma širše od tega, kar ta ukrep pomensko zajema, saj bi to pomenilo prekomeren poseg in s tem kršitev z Ustavo varovane pravice do proste izbire zaposlitve.
osebni podatki - odvetnik - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - stranka v upravnem postopku
Iz 10. člena ZOdv jasno izhaja, da gre za pravico odvetnika za pridobitev varovanih podatkov (in ne njegove stranke, ki jo sicer zastopa), saj so upravljavci osebnih podatkov dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Ker je pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi zahteve odvetnika za posredovanje podatkov vložil tožnik, ki ni odvetnik, ampak stranka, ki jo ta odvetnik zastopa, je bila odločitev o zavrženju pritožbe pravilna.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - odvetniška tarifa - obvezna uporaba Odvetniške tarife - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka je pri sporni odločitvi nepravilno uporabila materialno pravo s tem, ko je nagrado za opravljene odvetniške storitve odmerila ob uporabi postavk iz tar. št. 23 OT. OT je v besedilu, relevantnem za odločanje toženke (to je besedilu pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev Odvetniške tarife, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 70/22), posebej urejala plačilo za odvetniške storitve, opravljene v sporih o varstvu in vzgoji otrok, zakonitem preživljanju in o stikih z otroki, in sicer v tar. št. 18/2 za tožbe v teh zadevah ter skladno s tem za sestavljanje vlog v tar. št. 19, za zastopanje v tar. št. 20 in za pravna sredstva v tar. št. 21, pri čemer so bile te postavke glede na zakonsko ureditev, kot je veljala pred DZ in ZNP-1, umeščene med postavke za pravdni postopek (VIII. poglavje Posebnega dela OT). V IX. poglavju Posebnega dela OT pa so bile določene postavke za odvetniške storitve za nepravdne postopke, med drugim v tar. št. 23 za t.i. druge nepravdne postopke (ki niso zajeti v tar. št. 22, 24 in 25), med katere pa se po navedenem niso uvrščali spori o varstvu in vzgoji ter preživljanju in stikih z otroki.
brezplačna pravna pomoč - določitev odvetnika - izbira odvetnika - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Prosilec ima možnost izbrati osebo, ki mu bo v primeru ugodene prošnje nudila brezplačno pravno pomoč, če tega svojega upravičenja ne izkoristi, pa določi to osebo organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti. Pristojni organ tako nima pooblastila za določitev odvetnika v primeru, če se ne strinja s prosilčevo izbiro, oziroma nima pooblastila za zavrnitev izbranega odvetnika, saj zakon ne določa kriterijev, ki omejujejo prosilčevo upravičenje. Zakon torej pri izbiri in določanju izvajalcev brezplačne pravne pomoči omejuje organ, ne pa tudi prosilca.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - potni stroški odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - znižana nagrada - kazenski postopek - narok - zaslišanje - stroškovnik - kilometrina - procesni sklep - dokazni predlog - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - odsotnost odvetnika v pisarni
Glede potrebnih izdatkov glede odsotnosti iz pisarne in kilometrine je toženka v zvezi s tremi posveti priznala plačilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja, skladno z določbo četrtega odstavka 6. člena OT (zaradi trikratne vožnje iz naslova ..., Ljubljana do ZPKZ Ljubljana in nazaj v skupni višini 60 točk), ne pa tudi ostalih priglašenih stroškov v zvezi s sestanki, ker da so nepotrebni oziroma pretirani, kar pa ni pojasnila na način, da bi jih bilo mogoče razloge preizkusiti, glede na dejstvo, da je do stroškov zaradi sestankov nedvomno prišlo.
Pravilni so ugovori tožnika, da je bilo v obeh primerih pri pritožbah zoper sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, s tem, ko je bilo to ovrednoteno po 3. točki tarifne številke 10 OT. Za kaznivo dejanje, ki je predmet tega postopka, je bila po takrat veljavnem KZ-1 predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let.
Napačno uporabo materialnega prava pa sodišče ugotavlja tudi glede sestave in vložitev obrazloženega dokaznega predloga z dne 21. 12. 2020. Tožniku ima zato prav, da mu tako pripada nagrada za vsakega od šestih dokaznih predlogov oziroma 25 točk za vsak dokazni predlog, torej 150 točk.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - nagrada in stroški odvetniku - nagrada dodeljenemu odvetniku - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločila o celotnem tožničinem zahtevku za povrnitev stroškov za izvajanje storitve brezplačne pravne pomoči. Izreka odločbe (sklepa) pa ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. ZUS-1 člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - izvršilni postopek - vezanost na tožbene navedbe
Iz tožnikovega trditvenega gradiva, ki se očitno sklicuje na napačne in za zadevo nepomembne dejanske okoliščine, ni razvidno konkretizirano in jasno razumljivo nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje na to nanašajočega se in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 13.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife
Pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-12.7.2016-p2, ki se po presoji sodišča glede na primerljivost lahko uporabi tudi za postopek zoper mladoletnike, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti, odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - javni interes - aktivna legitimacija
Tožeča stranka bi kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči imela pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave - sodna poravnava
Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju, čeprav bi to možnost morala imeti.
ZOdv člen 25, 25/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 50, 51, 52, 52/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
odvetniški kandidat - vpis v imenik odvetniških kandidatov - zavrnitev vpisa - pogoji za vpis v imenik - osebni stečaj - osebna primernost odvetnika - neobrazložena odločba
Tožena stranka je tožnikov predlog za vpis v imenik odvetniških kandidatov zavrnila z utemeljitvijo, da ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, vendar teh zaključkov ni pojasnila tako, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Tožena stranka je namreč zgolj utemeljila tiste razloge, ki kažejo, da tožnik ni zaupanja vreden za opravljanje odvetniškega poklica, ni pa se opredelila do tistih, ki izkazujejo nasprotno.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 28, 28/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/1. ZUP člen 116, 116/1.
davčna izvršba - stroški davčne izvršbe - nagrada odvetnika - nagrada odvetnika za druge vloge - pravočasnost priglasitve stroškov - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka
Glede vprašanja pravočasnosti priglasitve stroškov sodišče pojasnjuje, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati do izdaje odločbe (prvi odstavek 116. člena ZUP). Tudi po prvem odstavku 16. člena Odvetniške tarife je dolžan odvetnik izstaviti stranki oziroma naročniku storitev specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev, pri čemer se, v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena, šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa. Nobeden od navedenih predpisov torej ne določa, da bi odvetnik moral stroške priglasiti že v vsaki posamični vlogi, temveč mora to storiti pred izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odmera odvetniških stroškov - nagrada za odvetniške storitve - plačilo odvetniških storitev - stroški mediacije - stroški postopka mediacije - mediacijski postopek - stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Glede na to, da je celo v sodnih postopkih zakonsko dopustno sodelovanje udeležencev s pomočjo komunikacijskih sredstev (na primer zaslišanje strank in drugih udeležencev postopka preko videokonference), sodišče ne vidi razumnega razloga, zakaj se v obravnavanem primeru, upoštevajoč vse opisane okoliščine, ne bi kot izvedba mediacijskega naroka upoštevalo dogovarjanje med strankami, ki je bilo usmerjeno v vsebinsko rešitev sporne zadeve.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče ugotavlja, da je v predmetnem postopku tožena stranka pomanjkljivo obrazložila izpodbijani sklep, saj ni pojasnila razlogov, ki so jo vodili k zaključku, da za obračun nagrade za opravljanje storitev BPP v konkretnem primeru uporabi tar. št. 23 OT. Tožnica je namreč priglasila nagrado po tar. št. 18/2, ki izrecno predvideva nagrado za postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov ter določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca. Glede na dejstvo, da je navedena tar. št. kljub spremembi vrste postopka po določbah DZ in ZNP-1 še vedno v veljavi, po presoji sodišča tako vsekakor ne vzdrži stališče tožene stranke, da navedene (delne) zavrnitve priglašene nagrade ni bila dolžna obrazložiti.
ZOdv člen 21, 21/1-5, 21/1-7, 25, 30, 30/1-5, 30/1-7. ZUP člen 9. URS člen 15, 49, 120.
izbris iz imenika odvetnikov - načelo sorazmernosti
Ne glede na to, da so izpolnjeni razlogi za izbris po 30. členu ZOdv, pa je treba upoštevati, da gre v primeru izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov za poseg v pravico opravljati poklic. Sodišče sodi, da zaradi ustavne pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave in zaradi dejstva, da se ta pravica uresničuje znotraj pravosodja (137. člen Ustave), toženka pri presoji razlogov za izbris utemeljeno upošteva 59. č člen statuta OZS. Gre namreč za presojo ukrepa, ki nekomu odvzame pravico opravljati poklic, z vidika načel nujnosti in sorazmernosti, kar je skladno s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Po tej določbi se v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov, poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika, upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odmera stroškov - pisni zagovor obdolženca - obrazložena vloga
ZKP v četrtem odstavku 227. člena resda predvideva ustno zaslišanje obtoženca, ki lahko ob podaji zagovora uporablja svoje zapiske, vendar pa je treba pritrditi tožbenim navedbam, da je način izvrševanja obrambe stvar dogovora med zagovornikom in obtožencem. Pri tem pa po presoji sodišča za priznanje nagrade odvetniku ne more biti odločilen sam datum sestave takšnega zagovora, saj je dejstvo, da je šlo za storitev, ki jo je opravil odvetnik izven glavne obravnave.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa - odmera stroškov - nadaljevano kaznivo dejanje
Upravno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločitvah zavzelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - višina nagrade - zmotna uporaba materialnega prava - povišanje nagrade
Določba drugega odstavka 7. člena OT, ki je relevantna za obravnavano zadevo, ne govori o zvišanju skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, ampak predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje. Po presoji sodišča navedena določba ni relevantna le v primerih, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje, ampak jo je utemeljeno razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in ki se ga kot tako (samostojno) tudi dokazuje. Zagovornik obdolženca mora namreč pripraviti obrambo za vsako od (izvršitvenih) dejanj, ki tvorijo kaznivo dejanje; od uspeha te obrambe (za vsako od očitanih dejanj) pa je odvisno, ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena.
ZOdv člen 17, 17/5, 19, 19/2, 20, 20/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 7, 7/2, 9, 10, 10/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - potni stroški - potni stroški odvetnika - znižana nagrada - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - urnina - obvezna razlaga odvetniške tarife
Sodna praksa se je v primerljivih zadevah že jasno izrekla, da povečanje iz 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - ustavna pritožba - nadaljevano kaznivo dejanje
Bistveno enake položaje je treba obravnavati enako. Če zakonodajalec takšne položaje ureja različno, mora za to razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. A v tej zvezi je treba obenem pojasniti, da je že predlagatelj Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D), s katerim je bila v ZOdv vključena citirana določba petega odstavka 17. člena, v postopku sprejemanja tega zakona navedel razloge, ki se nanašajo na skladnost predlagane spremembe oziroma dopolnitve zakona z Ustavo (zakonodajno gradivo EVA: 2014-2030-0052 št. 00720-17/2014/7 z dne 4. 12. 2014). Kot je navedel, je zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države treba določiti nižja plačila za tovrstne storitve odvetnikov, ki se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
Obdolžencu očitano dejanje, ki je kolektivno kaznivo dejanje, pomeni očitek več izvršitvenih ravnanj v daljšem časovnem obdobju, zato posameznih delov opisa ni mogoče ločiti, temveč je treba opis dejanja obravnavati kot celoto oziroma kontinuirano ravnanje obdolženca, izvršeno s sicer več izvršitvenimi ravnanji, a še (vedno) kot eno kolektivno kaznivo dejanje. Navedeno pa ne terja zgolj presoje sodišče, ali so vsa ravnanja ciljno usmerjena in po vsebini tako homogena, da ustvarjajo eno (kolektivno) kaznivo dejanje, temveč je tudi obrambo obdolženca treba pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori takšno kaznivo dejanje. Glede na navedeno gre pritrditi tožniku, da je toženka nepravilno zaključila, da tožniku ne pripada povišanje skupne vrednosti storitve po drugem odstavku 7. člena OT.