Toženec odgovarja tožnici (mladoletni oškodovanki) za nastalo škodo solidarno z njenima staršema. Določitev deleža odgovornosti med povzročitelji škode za predmetni postopek ni pravno relevantna.
Pritožbeno ponavljanje nedovoljenosti, nezakonitosti in protiustavnosti dokazov, ob tem, ko se v tej fazi postopka kot nedopustni štejejo samo dokazi, ki so že na prvi pogled nedovoljeni, ne daje podlage za pritožben zaključek, da so ti dokazi „prima facie“ nezakoniti. Presoja potencialne nezakonitosti dokazov namreč narekuje ugotavljanje drugih dejstev in okoliščin, ki jih bo prvostopenjsko sodišče ugotavljalo na že razpisanem predobravnavnem naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061220
ZIZ člen 272. SPZ člen 32. ZPP člen 184.
motenje posesti - posest stanovanja - začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - vrnitev nepremičnine v posest - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe - obseg sodnega varstva posesti - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - izselitev iz stanovanja - sprememba tožbe - dovoljenost dokaznega sredstva
Sodišče prve stopnje je ponoven predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz dveh razlogov. Presodilo je, da je tožnik zamudil subjektivni 30 dnevni rok za postavitev tožbenega zahtevka iz naslova motenja na način, da se je toženec iz stanovanja dolžan izseliti, zato tudi ni izkazan temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino, to je verjetnost terjatve. V nadaljevanju je sodišče navedlo tudi vsebinske razloge za zavrnitev predloga, ko je po oceni izvedenih dokazov zaključilo, da tožniki niso z verjetnostjo izkazali toženčeve opustitve soposesti stanovanja, v katerem je bival zadnja štiri leta, zato z vrnitvijo vanj posesti tožnikov tudi ni motil.
Ker pravdni postopek posebej ne ureja uporabe dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, mora sodišče v vsakem primeru opraviti tehtanje njihove dopustnosti v luči pravice do dokazovanja in teže kršitve pravice do zasebnosti. To je sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo in pravilno presodilo, da bistveni dokaz, na katerem je zgolj posnetek stanovanja in toženčev vstop, ni pridobljen na nedovoljen način, pri ostalih dokazih pa so se stranke snemanja zavedale in je tudi druga tožnica snemala toženca, zato je prednost upravičeno dalo toženčevi pravici do izvedbe dokaza.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061927
KZ-1 člen 74, 75, 205, 205/1, 205/1-1.
vlom - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - biološke sledi - velika tatvina - primerjava DNK sledi - grajanje dokazne ocene - ogled kraja kaznivega dejanja - sostorilstvo
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke, da je obdolženec bil tisti, ki je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, utemeljeno oprlo na ugotovitve policistov, ki so opravili ogled kaznivega dejanja in na kraju storitve kaznivega dejanja našli montirno železo, s katerim je bilo vlomljeno v skladišče bencinskega servisa, in na katerem je nato bila po izsledkih NFL najdena prevladujoča biološka sled, ki brez dvoma pripada obdolžencu. Čeprav drži, da so bile na orodju najdene sledi več oseb, pa zagovornik ugotovitve NFL neutemeljeno kritizira, saj ni mogoče prezreti, da so bile obdolženčeve sledi vendarle količinsko prevladujoče, preostale sledi pa tako šibke, da jih NFL v svojih zaključnih ugotovitvah ni upošteval. V poročilu so namreč pojasnili, da je pri preostalih sledeh šlo le za šibke signale alelov, medtem ko so bile obdolženčeve sledi prevladujoče. Ob upoštevanju navedenega tako zagovornik dejstvu, da so bile na montirnem železu najdene sledi več oseb, pripisuje preveliko težo.
Iz vizualne primerjave primerjave podpisov na vročilnicah o osebnih vročitvah plačilnega naloga, sklepa o izvršbi s predlogom, izpodbijanega sklepa o ugovoru ter pooblastilu odvetniški družbi, ki ne zahteva posebnih specialističnih znanj, ampak ostro oko, nekaj smisla za obliko in sposobnost primerjanja, je mogoče ugotoviti, da so ti podpisi zelo podobni oziroma ni mogoče na prvi pogled ugotoviti vidnih očitnih razlik med podpisi.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 383b, 384, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - bolezen dolžnika - izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - opravičljiv razlog za izostanek - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.
V drugačno presojo neogibnosti pripora ne prepričajo niti navedbe pritožnikov o zdravstvenih težavah njunih otrok, saj gre za okoliščini, ki so obstajale že v času storitve obtožencema očitanega kaznivega dejanja, vendar pa kot izhaja iz ugotovljene utemeljenosti suma nanju niso imele vpliva, da ne bi s kriminalno dejavnostjo nadaljevala.
odškodnina - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - vzrok zdrsa - zemeljski izkop - izvedenec za varstvo pri delu
Do zdrsa zavarovanca na klinu lestve je po mnenju izvedenca prišlo, ker med klini lestve in brežino izkopa ni zadostnega odmika za stabilno postavitev noge na klin, ker lestev leži na brežini. Ob dovolj dolgi lestvi pa bi se bilo temu mogoče izogniti in bi zavarovanec vstopal na lestev na delu, ki gleda iz jame, kar ni v nasprotju s 25. členom, ki govori, da je do škodnega dogodka prišlo, ker je zavarovanec vstopal v jamo po prekratki lestvi na kateri mu je spodrsnilo, ker se ni imel kje prijeti. Nasprotja ni, del lestve, ki gleda iz jame, je namenjen temu, da se ima delavec kje prijeti in temu obrazložitev prvostopnega sodišča ne nasprotuje.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Če se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (na račun odločbe inšpektorata), je v zakonu urejena možnost strank za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine.
URS člen 15, 15/3, 35, 35/1, 37, 37/1, 72, 72/3. ZKP člen 18, 18/2, 144, 144-6.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic v koliziji - praktična konkordanca - uresničevanje in omejevanje pravic - pravice obdolženca - varstvo živali
Če obtoženi pri svojem ravnanju ni mogel pričakovati zasebnosti v smislu, da ga nihče ne bi pri tem opazoval, s tem ni odgovorjeno na vprašanje, ali mu je bila pravica do zasebnosti kršena s snemanjem. Posnetek daje oblast nad tujo osebo oziroma njeno osebno dobrino, ker omogoča ponovitev (ponovno predvajanje). Če je torej to storjeno brez vednosti prizadete osebe, je s tem poseženo v izključno pravico osebe, da sama razpolaga s svojo podobo in glasom.
Predpogoj za tehtanje med prizadetimi ustavnimi pravicami je, da je kolizija med njimi neposredna. Prvostopno sodišče je kot neposredno nasprotno ustavni pravici obtoženca do zasebnosti upoštevalo pravice živali, da niso podvržene mučenju, pri čemer se je oprlo na določbo 72. člena URS (zadnji stavek četrtega odstavka). Varstvo živali sicer je ustavno varovana vrednota, vendar je očitno, da ne gre za pravico, ki bi bila neposredno oškodovančeva. A. A. ni oškodovanec in mu torej z obravnavanim kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena nobena njegova osebna ali premoženjska pravica, še toliko manj ustavna pravica. Predpogoj za izvedbo postopka praktične konkordance torej ni izpolnjen.
sklep o dedovanju - pritožba zapustnikovega dediča - pritožbene novote - izjava v pritožbenem postopku - izjava o sprejemu dediščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - izjava dana do konca zapuščinskega postopka
Dedič ima možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
ZPP člen 115, 115/1, 214, 214/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - preložitev naroka za glavno obravnavo na predlog stranke - upravičen razlog za preložitev naroka - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbene navedbe, s katerimi toženec oporeka utemeljenosti vtoževane terjatve, so nedovoljene pritožbene novote in že zato neupoštevne, razen tega pa za presojo v tem sporu tudi niso pravno pomembne, saj glede na svojo naravo ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061006
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev prvostopenjske sodbe - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - dejanje ni dokazano
Obdolženi je bil na podlagi sprejete dokazne ocene po izreku sodbe oproščen po 3. točki 358. člena ZKP, ker torej ni dokazano, da je storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa je iz obrazložitve razbrati, da zaključki sodišča prve stopnje o razlogih za izrek oprostilne sodbe temeljijo tako na v dokaznem postopku izvedenih dokazih, kot tudi na nadaljnjem polemiziranju, da dejanje, ki je obdolženemu očitano, po zakonu ni kaznivo dejanje. Navedeno pomeni, da se torej hkrati zatrjuje, da obdolženi očitanega kaznivega dejanja ni storil, kot tudi, da dejanje ni kaznivo dejanje, kar pa je samo s seboj v nasprotju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062107
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/5, 300, 300/1, 300/3. ZKP člen 148, 148/4, 358, 358-4, 498, 498/1, 498a, 498a/1, 503, 503/1. ZPPPD člen 1, 3, 3-2, 7, 7/2, 8, 8/2, 9, 9/1. URS člen 29, 29-4.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - prepovedana droga - konoplja - nedovoljeno gojenje konoplje - obstoj kaznivega dejanja - obstoj protipravnosti - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - odvzem premoženjske koristi - odvzem predmetov - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - pravna opredelitev kaznivega dejanja - resna grožnja - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu - izločitev dokazov - osredotočenost suma
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je obtoženec s proizvodnjo konoplje in njenih produktov ter dajanjem slednjih v prodajo oziroma v promet pridobival finančna sredstva za lastno preživljanje. Vendar po presoji pritožbenega sodišča navedena okoliščina ne predstavlja odločilnega dejstva, ki bi onemogočalo uporabo 4. točke 358. člena ZKP. Pritrditi je pritožniku, da iz izpovedb zaslišanih prič in zagovora obtoženca izhaja, da je obtoženec prideloval konopljo in izdeloval konopljine produkte zaradi prepričanosti v njene pozitivne učinke pri zdravljenju različnih bolezni. Iz podatkov spisa nadalje ne izhaja, da bi imela konopljina smola, ki jo je izdelal, negativne učinke za njene odjemalce, kar pomeni da slednji niso utrpeli škodljivih posledic. Obtoženec je očitano kaznivo dejanje storil s krivdno obliko naklepa, ki je edina možna krivdna oblika pri kaznivemu dejanju po 186. členu KZ-1. Pri tem je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati, da obtoženčev nagib ni bil koristoljuben, saj ni izkoriščal zdravstvenih težav odjemalcev in se ni okoriščal na podlagi njihove nesreče. Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, neznatnosti škodljivih posledic in stopnjo obtoženčeve krivde, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen zaključek, da je obtoženec izpolnil tako objektivne kot subjektivne kriterije določene v 4. točki 358. člena ZKP in je utemeljen izrek oprostilne sodbe.
ZKP ne daje pravne podlage za odvzem premoženjske koristi, če je v kazenskem postopku izdana oprostilna ali zavrnilna sodba.
Ker je zavarovana dobrina kaznivega dejanja po 300. členu KZ-1 javni red in mir vključno z varnostjo uradne osebe, je za presojo o resnosti grožnje bistvena objektivna resnost izrečene grožnje in ne toliko stopnja subjektivnega občutka ogroženosti pri posamezniku.
zavrženje nepopolne vloge - oškodovanec kot tožilec - poziv na dopolnitev vloge - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - čas storitve kaznivega dejanja
Opis je prepleten z obrazložitvijo stanja stvari in ni takšen, iz katerega bi bilo mogoče jasno in nedvoumno razbrati zakonske znake navedenega ali kakšnega drugega kaznivega dejanja iz Kazenskega zakonika in časa storitve kaznivega dejanja. Prav v zvezi s podatkom o času storitve kaznivega dejanja je prvostopenjsko sodišče pravilno poudarilo, da je ta bistvenega pomena za pravilno presojo uporabe ustreznega kazenskega zakona in dopustnosti kazenskega pregona. Ob tem ne gre prezreti niti, da vlogi oškodovanca kot tožilca nista sestavljeni v skladu s prvim odstavkom 434. člena ZKP, saj ne vsebujeta zakonske označbe kaznivega dejanja, predloga, da se obdolženega spozna za krivega in obsodi po zakonu ter posebej obrazložitve, v kateri je treba s sklicevanjem na identifikacijske oznake dokumentov navesti, katera dejstva in kateri pregledno navedeni oziroma označeni dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.
vročitev plačilnega naloga za sodno takso - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka kljub pravilno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, le te ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno.
najemna pogodba - prevzem nepremičnine - primopredajni zapisnik - stranka pogodbe - pričakovalna pravica - zahtevek na vrnitev
Zapisnik o nekem dogodku ni nepristen ali neverodostojen zaradi tega, ker je sestavljen, zapisan in podpisan kasneje, po dogodku, ki ga dokumentira. Nasprotno, gre za dokaj običajno prakso, saj se v številnih poslovnih in neposlovnih situacijah zapisnik sestavlja in podpisuje naknadno. Zapisnik je neverodostojen ali antidatiran, če zaznamuje dogodek, ki se takrat, ko naj bi se zgodil, v resnici ni zgodil, če torej izkazuje lažna dejstva in lažne podatke.
Vstop pridobitelja v pravice in obveznosti najemodajalca pa je predmet njunega medsebojnega razmerja, t.j. razmerja med starim in novim lastnikom, s katerim se najemniku ni treba ukvarjati. Seveda se mu mora novi lastnik naznaniti (ali ga o tem obvesti stari lastnik), vendar to ne pomeni, da najemnik rešuje vprašanje trenutka prenosa lastninske pravice med obema (stari in novi lastnik se lahko povsem neodvisno od trenutka pridobitve lastninske pravice drugače dogovorita glede trenutka vstopa v najemno razmerje).
Najemodajalec gostinskega lokala ima legitimen interes, da je njegov najemnik urejen in stabilen, kar pri pravni osebi vključuje tudi urejena in stabilna razmerja v njeni notranji strukturi. Neurejenost, medsebojni konflikti v poslovnem partnerju ogrožajo tudi njegov položaj in nemoteno izvajanje njune medsebojne pogodbe. Ni nepomembno, da je šlo v primeru tožeče stranke za enoosebno družbo z enim družbenikom in enim direktorjem, torej za družbo z izrazito osebno komponento, ki nima mehanizmov za razreševanje in saniranje notranjih konfliktov, kot jih imajo večje družbe z razvejano organizacijsko strukturo, ki za razliko od teh družb, ki razvijejo lasten poslovni in organizacijski modul in živijo lastno osamosvojeno življenje, niso več kot en sam posameznik ali pa vsota dveh.
ZKP člen 209, 209/2, 213b, 213b/1, 236, 452c, 452c/1, 453, 453/2, 473, 473/4. URS člen 35. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
obiskovanje pripornika - pripravljalni postopek - mladoletnik - pripor - pravica do zasebnega in družinskega življenja - strogi test sorazmernosti - sorazmernost posega - pravna dobrota oprostitve pričanja
Omejevanje obiskov med mladoletnikom in staršema kot prosilcema, ki imata v kazensko mladoletniškem postopku vlogo prič, je potrebno, da se prepreči dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka (drugi odstavek 209. člena ZKP in prvi odstavek 213. člena ZKP). Okoliščina, da slednja uživata pravno dobroto iz prvega odstavka 236. člena ZKP, po mnenju senata nima vpliva na pravilnost odločitve. Dobrote se lahko poslužita ali tudi ne.