• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>
  • 121.
    VSRS Sodba X Ips 157/2015
    7.9.2016
    DENACIONALIZACIJA
    VS1015728
    ZDen člen 10, 10/2.
    dovoljena revizija – vrednostni kriterij - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo - finančna in izravnalna pogodba - FIP - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino – dohodkovni cenzus
    Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
  • 122.
    VSRS Sklep X Ips 50/2016
    7.9.2016
    TUJCI
    VS1015684
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 84.
    dovoljenost revizije - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - suspenzivnost revizije - začasna odredba - dolžnost izvršitve upravnega akta - vsebinsko nejasna in nerazumljiva vprašanja - vprašanje pravilnosti postopka pred izdajo upravnega akta
    Vložitev revizije ne zadrži izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe oziroma izpodbijanega upravnega akta, prav tako pa izvršitve navedenih aktov ne ovira vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v revizijskem postopku(84. člen ZUS-1), čeprav o takem predlogu v posamezni zadevi še ni odločeno. V izvršitev pravnomočne sodbe tako poseže Vrhovno sodišče le v primeru, če izda začasno odredbo. To pa pomeni, da je tožena stranka, če začasna odredba (še) ni izdana, lahko upravičena in dolžna skladno s predpisi izvršiti pravnomočno sodbo oziroma upravni akt, ki je bil s to pravnomočno sodbo potrjen.

    Revidenti z navedbami v reviziji niso zadostili standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanji, na kateri naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh nista vsebinsko opredeljeni tako, da bi nanju bilo mogoče odgovoriti v reviziji.
  • 123.
    VSRS Sklep I Up 207/2016
    7.9.2016
    UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS1015750
    ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 339, 339/2-3.
    odločanje brez zahtevka po sodnem varstvu - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je odločalo o nekem zahtevku po sodnem varstvu, ki ga pritožnik sploh ni postavil, zato za odločanje o tej vlogi niti ni podana sodna pristojnost sodišča prve stopnje za odločanje.
  • 124.
    VSRS Sklep X Ips 262/2016
    7.9.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015735
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 84. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (prenovitev) člen 9, 9/1, 14, 14/1, 17, 17/1.
    dovoljenost revizije – mednarodna zaščita - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - jasne določbe - baza EURODAC
    Sam zadetek v bazi Eurodac še ne pomeni, da je oseba dala prošnjo za mednarodno zaščito, saj se v

    sistemu Eurodac obdelujejo podatki treh kategorij posameznikov, in sicer prosilcev

    za mednarodno zaščito, ki so stari vsaj 14 let, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, prijetih zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje in državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki nezakonito bivajo v državi članici.

    Po presoji Vrhovnega sodišča so te določbe Uredbe Eurodac jasne in ne potrebujejo dodatne razlage, zato postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 125.
    VSRS sklep II Ips 185/2014
    5.9.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018547
    ZPP člen 339, 339/2. SPZ člen 217, 45. ZTLR člen 54, 30.
    dopuščena revizija - priposestvovanje služnosti - čas izvrševanja služnosti - pravni prednik - priposestvovalna doba - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo

    Pri priposestvovanju stvarne služnosti je treba upoštevati splošna pravila, ki veljajo za računanje priposestvovalne dobe za pridobitev lastninske pravice. Zato se v priposestvovalno dobo všteje tudi čas, ko so stvarno služnost izvrševali pravni predniki priposestvovalca.

  • 126.
    VSRS Sklep I R 92/2016
    1.9.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018677
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik organizacijske enote stvarno pristojnega sodišča kot stranka v postopku
    Okoliščina, da je stranka tega postopka sodnik okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota sicer stvarno in krajevno pristojnega okrožnega sodišča za odločanje v zadevi, je - upoštevaje tudi v predlogu opisano poznanstvo med sodniki ter način povezanosti in komuniciranja ob izpolnjevanju službenih obveznosti sodnikov istega sodnega okrožja - tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP.
  • 127.
    VSRS Sklep I Ips 11072/2016-145
    1.9.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008086
    ZKP člen 528, 529.
    zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
    Zahteva za varstvo zakonitosti zoper ugotovitveno odločbo, s katero je ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tujega državljana tuji državi, ni dovoljena. Postopek za izročitev obdolženega ali obsojenega tujca je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v 31. poglavju v določbah od 521-537. člena. To je poseben postopek, namenjen ugotavljanju pogojev za izročitev tujega državljana tuji državi na njeno prošnjo. V tem postopku se sodišče ne ukvarja z vprašanji, ki so povezana za ugotavljanje dejanskega stanja in tudi ne odloča o zadevi meritorno. Zato tega postopka ni mogoče enačiti z rednim ali skrajšanim kazenskim postopkom, temveč ga je po njegovi vsebini treba šteti kot posebno obliko mednarodne pravne pomoči, ki je predpisana v že omenjenih določbah. Zakon o kazenskem postopku izrecno v 528. členu določa kot pravno sredstvo le pritožbo in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe o dovoliti izročitve in tudi ne odkazuje na smiselno uporabo drugih določb ZKP glede izrednih pravnih sredstev zoper takšno odločbo. S predvidenim pravnim sredstvom pritožbe zoper odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev je zagotovljena ustavna pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije).
  • 128.
    VSRS Sodba I Ips 54937/2013-141
    1.9.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008096
    ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
    načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora kršitve na katere se sklicuje konkretizirati in substancirati razloge.
  • 129.
    VSRS sklep II Ips 205/2016
    1.9.2016
    NEPRAVDNO PRAVO
    VS0018533
    ZDZdr člen 17, 48, 74, 79. ZNP člen 37.
    namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - kapacitete zavoda - prostorska stiska - duševna motnja - duševna manjrazvitost
    Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno.
  • 130.
    VSRS Sodba I Ips 8841/2016-5
    1.9.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008073
    ZKP člen 148, 148/2, 371, 371/1-8. ZAGA člen 2, 2/1. ZVDAG člen 2, 2/2, 6. ZEPJV člen 6, 25. ZPol člen 59, 61, 63, 64. URS člen 38, 38/1.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji – osebni podatki – zbiranje podatkov – hramba fotografij – varstvo osebnih podatkov – pravica do zasebnosti
    Fotografija je osebni podatek, ki omogoča posameznikovo identifikacijo. Hramba fotografije v policijskih evidencah, čeprav se postopek zoper storilca ni končal s pravnomočno odločbo, s katero bi bilo ugotovljeno, da je storil kaznivo dejanje (ali pa postopek sploh ni bil uveden), lahko pomeni nedopusten poseg v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
  • 131.
    VSRS Sklep X Ips 2/2015
    1.9.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015740
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZDavP-2 člen 68, 68/5.
    dovoljenost revizije - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - določitev davčne osnove
    Vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na materialnopravnem stališču, da premoženje, ki ga ima davčni zavezanec v tujini, ne tvori davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Nadalje je glede na ureditev, ki jo določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, jasno, da se pri določitvi davčne osnove po predmetnem členu upošteva vse premoženje davčnega zavezanca, torej tudi tisto, ki se nahaja v tujini.
  • 132.
    VSRS sodba II Ips 101/2015
    1.9.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018513
    OZ člen 131.
    povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - padec z lestve
    Dela čistilke in uporaba lestve (v zaprtem prostoru) ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost.
  • 133.
    VSRS Sodba I Ips 9345/2012-73
    1.9.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008111
    ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izvajanje dokazov – razlogi o odločilnih dejstvih – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – dokaz resnice
    Objava žaljivega komentarja pod novico, objavljeno na spletni strani regijskega glasila, izpolnjuje zakonski znak kaznivega dejanja razžalitve po drugem odstavku 158. člena KZ-1.
  • 134.
    VSRS Sodba I Ips 1583/2014-437
    1.9.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008114
    ZKP člen 18, 18/1, 18/2, 370, 370/1-4, 371, 371/1-8, 374, 374/1.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izvedensko mnenje – nedovoljen dokaz – zaslišanje oškodovanca – dokazna ocena – pravice obrambe – odločba o kazenski sankciji – primernost kazni – obseg preizkusa
    Zapis vsebine razgovora je nujni sestavni del ekspertize, ki omogoča diagnostično oceno, ni pa tak zapis nikoli dokaz v procesnopravnem smislu in nima nobene dokazne vrednosti, saj mora sodišče za dokazovanje pravno relevantnih dejstev, za katera potrebuje posebno strokovno znanje, odrediti izvedenstvo in po potrebi izvesti dokaz z zaslišanjem izvedenca.

    Po določbi prvega odstavka 374. člena ZKP se sme, med ostalim, sodba izpodbijati zaradi odločbe o kazni, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena ZKP), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, in zaradi tega, ker je sodišče uporabilo določbe o omilitvi kazni, o odpustitvi kazni, o pogojni obsodbi ali sodnem opominu ali ker teh določb ni uporabilo, čeprav so bili za to podani zakonski pogoji. Nepravilna odmera kazni ali nepravilna izbira kazenske sankcije se ob upoštevanju te določbe lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Slednje je povsem razumljivo, ker je vezana na ugotovitev in presojo vseh okoliščin, ki vplivajo na njeno odmero (49. člen KZ-1).
  • 135.
    VSRS sklep II Ips 122/2016
    1.9.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0018532
    URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2. OZ člen 39, 40.
    dopuščena revizija - darilna pogodba - kavza - nedopusten nagib - odpadla kavza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sklepčnost tožbe - sodba presenečenja - procesna skrbnost stranke

    Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja „pravica do pravnega pogovora“ strank s sodiščem, pač pa le, da je sodišče dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub njihovi zadostni skrbnosti stranke presenetila (t.i. sodbo presenečenja).

  • 136.
    VSRS Sklep II DoR 170/2016
    1.9.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018830
    ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 377.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odvetnik - zastopanje - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - novo pooblastila - datum pooblastila - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Obveznost predložitve novega pooblastila za predlog za dopustitev revizije pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.
  • 137.
    VSRS sodba II Ips 69/2016
    1.9.2016
    POGODBENO PRAVO
    VS0018512
    OZ člen 545. ZN člen 47, 48, 53, 53/1-4.
    darilna pogodba - veljavnost pogodbe - darilo za primer smrti - oblika pogodbe - obličnost ad valorem - notarski zapis - zapisna priča sestra pogodbenih strank
    Obličnost je pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). To pomeni, da če nekaj manjka, je pogodba nična (enako kot je oporoka kot strogo obličen osebni pravni posel, če nekaj manjka nična).

    V obravnavani zadevi je pri sestavi spornih notarskih zapisov kot zapisna priča sodelovala oseba, ki po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična.
  • 138.
    VSRS sodba in sklep II Ips 185/2016
    1.9.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0018517
    ZZZDR člen 4, 123, 127, 129. ZSV člen 24, 25, 26.
    povrnitev premoženjske škode - odgovornost zdravstvene organizacije - umetna prekinitev nosečnosti - splav - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - višina preživnine - denarna pomoč - zdravniška napaka (medicinska napaka) - nenačrtovano rojstvo otrok - preživljanje otroka - stroški preživljanja
    Zdravniška napaka nedvomno je povzročila nastanek škode tožnici v obliki preživljanja otrok, ki ga sama ob njihovem rojstvu ni bila finančno zmožna. Vendar pa bi bilo stališče, da je toženkina odgovornost za preživljanje dvojčkov neodvisna od tožničinih finančnih zmožnosti, nepravična in v nasprotju z namenom odškodnine. Rojstva zdravih otrok namreč ni moč označiti za škodo, zato je vprašanje škode povezano zgolj z njihovim preživljanjem, ki za starša (ki otrok ni želel) predstavljajo neobičajno veliko finančno breme.
  • 139.
    VSRS Sodba I Ips 35269/2010-435
    1.9.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008074
    ZKP člen 289, 289/1, 311, 340, 340/1-1, 355/1, 420, 420/2. EKČP člen 6, 6/3-b. URS člen 29, 29-3.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka – načelo neposrednosti - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju priče – zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - branje zapisnika o izpovedbi priče
    Obdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič (ali zagovorov soobdolžencev) oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo.
  • 140.
    VSRS Sklep X Ips 292/2016
    1.9.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015723
    ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - davčna izvršba - zelo hude posledice niso izkazane - potrdilo o znesku pokojnine
    Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

    Revident izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, saj zgolj navedba in potrdilo o znesku pokojnine, ki jo mesečno prejema revident, brez izkazovanja njegovega siceršnjega premoženjskega stanja, Vrhovnemu sodišču ne omogočata preizkusa, ali izterjava davka v obravnavani zadevi za revidenta predstavlja zelo hudo posledico.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 8
  • >
  • >>