ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 317, 317/1.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi
Predlog za obnovo postopka, v katerem tožnik uveljavljal obnovitveni razlog, ki naj bi dokazoval, da tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano ravnanje nima vseh znakov kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana tudi na podlagi drugega utemeljenega razloga za odpoved (po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR). To pomeni, da tudi uspešno uveljavljeni obnovitveni razlog ne bi povzročil za tožnika ugodnejše odločitve.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela – kilometrina
Zgolj za dneve, ko tožnik zaradi dela v posebnih pogojih dela javnega prevoza ni mogel uporabljati, je upravičen do povračila kilometrine za pot od doma do delovnega mesta, za preostale dneve pa je upravičen do kilometrine le za pot od doma do Maribora, to je do javnega prevoza.
Tožnik je upravičen do odpravnine v višini, kot je zapisana v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, četudi presega odpravnino, do katere bi bil upravičen na podlagi zakona.
javni uslužbenec – policist – sklep o prenehanju delovnega razmerja – kaznivo dejanje – pravnomočna sodba – pravna posledica obsodbe
Tožena stranka je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi obvestila Okrožnega tožilstva v Parizu, da je bila tožeča stranka obsojena na osem mesecev zaporne kazni, od tega štiri mesece pogojno. Takšen sklep bi bil utemeljen le, če bi bila tožeča stranka pravnomočno obsojena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in če bi bila tudi obsojena na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece. V konkretnem primeru pa izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da je sodba, s katero je bila tožeča stranka obsojena, postala pravnomočna.
Tožena stranka je tretji osebi poravnala škodo, ki jo je povzročil tožnik, kar pomeni, da je imela zoper tožnika regresni zahtevek. Ta zahtevek bi morala uveljavljati skladno z zakonom, brez pisnega soglasja tožnika zaradi regresnega zahtevka ni mogla zakonito zadržati izplačila plače oziroma ga pobotati s plačo.
Izvršilna dejanja se opravljajo na predlog upnika, sodišče pa samo opravlja po uradni dolžnosti le tista dejanja, ki mu jih nalaga zakon.
Če sodišče ugotovi dejanske ovire pri opravljanju izvršbe, ne sme po uradni dolžnosti ustaviti izvršbe, če upnika predhodno o tem ne obvesti in mu tako omogoči nadaljevanja izvršbe.
pritožba – pooblastilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
Odvetnica, ki je bila po odločbi sodišča določena za nudenje brezplačne pravne pomoči, v postopku pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ni predložila pooblastila za zastopanje. Ker pooblastila ni predložila niti k pritožbi, kljub temu da je bila na to opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe, se pritožba šteje za nedovoljeno.
začasna odredba – sklep o začasni odredbi – sklep o izvršbi – ugovor
O ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki ima učinek sklepa o izvršbi, ne odloča pritožbeno sodišče, ampak sodišče, ki je izdalo sklep začasni odredbi.
odpravnina – osnova za odpravnino – nadomestilo plače za delo na drugem ustreznem delu
Ker nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, ampak ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se ne všteva v osnovo za odmero odpravnine.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen: 120, 120/2, 148, 149, 149/5, 161, 161/3, 161/3-2.
vknjižba služnostne pravice – presoja listine, ki je podlaga za vpis – izvensodna poravnava – napake volje
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti listine, ki je podlaga za vknjižbo oziroma presojati veljavnost pravnega posla. V kolikor pritožnik meni, da je sklenil izvensodno poravnavo v zmoti, mora napake volje uveljavljati v pravdnem postopku.
ZIZ člen 272, 273. ZRTVS-1 člen 1, 2, 16, 16/1, 16/1-9, 16/5, 50.
začasna odredba – javni zavod – direktor – imenovanje direktorja – prenehanje funkcije
Ugotovitev sodišča o nezakonitosti razrešitve direktorja pomeni le temelj za morebitno odškodninsko odgovornost oziroma za pravico do odpravnine, v nobenem primeru pa razrešeni direktor ali vršilec dolžnosti direktorja (kot je bil tožnik) ne more uspešno zahtevati, da mu sodišče prisodi pravico do ponovne vzpostavitve funkcije vršilca dolžnosti direktorja.
Za izpodbijanje sklepa o imenovanju novega direktorja ima lahko pravni interes samo eden od neizbranih kandidatov, ne pa tožnik, kateremu je z imenovanjem novega direktorja funkcija vršilca dolžnosti direktorja prenehala in ki se na razpis za direktorja sploh ni prijavil.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožniku je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano, da je z opustitvijo dolžnega ravnanja izpolnil vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Bistveni znak tega kaznivega dejanja je namen storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi kakšno premoženjsko korist ali da komu prizadene škodo, takšnega namena tožnika tožena stranka ni dokazala, zaradi česar odpoved ni zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0062361
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
predkupna pravica po ZKZ – kršitev predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe
Predkupnemu upravičencu, ki mu je bila predkupna pravica po ZKZ kršena, OZ v prvi vrsti nalaga s tožbo izpodbijati prodajno pogodbo, na podlagi katere je bila njegova predkupna pravica kršena. Šele, če je njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno in prodajna pogodba razveljavljena, je mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku na sklenitev pogodbe.
ZTLR člen 54, 54/2. SPZ člen 212, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje – obseg uporabe poti - razširitev služnosti – potrebe gospodujočega zemljišča
Zgolj uporaba modernih prometnih sredstev in mehanizacije ter povečanje števila voženj v posledici tehničnega napredka ne pomenita razširitve služnosti, če je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti.
ZPP člen 2, 151/1, 258, 262/2, 286b. ZOZP člen 17, 17/2, 20. OZ člen 171.
izostanek stranke z naroka – zaslišanje stranke – zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – soprispevek oškodovanca – substanciranje dokaznega predloga – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja
Nobeno določilo ZPP ne predpisuje, da se pravdne stranke ne sme zaslišati, če ne pristopi na narok, pa čeprav svojega izostanka ne opraviči. Sodišče ima le možnost, da je ne zasliši.
Tožnik s tem, ko je dal svoj avto za peljati vinjenemu stranskemu intervenientu, sam pa prisedel kot sopotnik, ni izgubil pravice do povračila (nematerialne škode) iz zavarovalne police svojega vozila.
Sodišče ne more v primeru, če tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov pred pravdo pridobljenega izvedeniškega mnenja, te stroške priznati kot del pravdnih stroškov.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – dodelitev otrok – dolžnost preživljanja – višina preživnine
Odločilna dejstva, na podlagi katerih sodišče odloči o dodelitvi otrok so: objektivne okoliščine bivanja in življenja, primernost (ustreznost) obeh staršev ter volja otrok.
Način, kako sta starša poskrbela za oba otroka do izdaje sodbe, ni relevanten z vidika, kako je njuna obveznost določena v prihodnje. Edini zakonit način plačevanja preživnine za otroka je ta, da se preživnina plačuje v denarju.
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
ZMed člen 26. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. OZ člen 134, 178.
regulacijska začasna odredba - poročanje o slabem finančnem stanju in likvidnostnih težavah – nepopolno poročanje novinarja - neprimerno sredstvo zavarovanja
Tak predlog za izdajo začasne odredbe, ki naj bi preprečil vsakršno poročanje o slabem finančnem stanju in likvidnostnih težavah, je ob upoštevanju trditev upnika, da so izjave, ki nakazujejo na hude finančne težave na strani dolžnika tiste, ki naj bi posegale v njegove osebnostne pravice, zaradi preširoke opredelitve prepovedi ravnanj dolžnika neprimerno sredstvo zavarovanja v konkretnem primeru.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064072
ZZK-1 člen 148. SPZ člen 204. OZ člen 379, 379/1.
vknjižba služnostne pravice – vpis na podlagi pravnomočne sodbe – zastaranje predlaganega vpisa – judikatna terjatev – aktivna legitimacija
Ker iz predložene sodbe izhaja, da je v korist gospodujočega zemljišča določena služnost na služečem zemljišču, predlagateljica pa je lastnica gospodujočega zemljišča, je sodišče pravilno dovolilo predlagani vpis. Stvarnopravna pravica ni terjatev, ugotovljena na podlagi pravnomočne sodbe, zato za predlog ni omejitve in ne more nasprotni udeleženec (zemljiškoknjižni lastnik služečega zemljišča) uspešno uveljavljati zastaranja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062886
OZ člen 198. SPZ člen 66.
uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine – plačilo uporabnine – korist od uporabe nepremičnine – uporaba tuje stvari v svojo korist – substancirano prerekanje – obrazloženo prerekanje
Tožnica ne uživa posesti nepremičnine na svojem solastninskem deležu, ker ji je toženec uporabo hiše prepovedal. Zato je upravičena do odmene za uporabo njenega solastnega deleža.