IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – FINANČNO POSLOVANJE
VSL0053447
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2. ZFPPIPP člen 14, 16, 34.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – insolventnost dolžnika
Ugotovitev upravnega odbora, da je v družbi nastopilo stanje insolventnosti, nima še nikakršnih posledic na upnike, saj ni mogoče z internim aktom družbe poseči oziroma vplivati na pravice tretjih, torej na terjatve, ki jih imajo upniki do te družbe. Poleg tega pa je po določbi 16. člena ZFPPIPP insolventni dolžnik tista pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
Skladno s sodno prakso so veljavni naknadni ustni dogovori o posameznih sestavinah pogodbe o zaposlitvi, med katere sodi plača. Ker je tožena stranka v konkretnem sporu dokazala obstoj takšnega ustnega dogovora s tožnikom, njegov tožbeni zahtevek do višje plače, kot je bila prvotno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ni utemeljen.
Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da je odpoved treba šteti za zakonito. Iz tega razloga za tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi kršitev pravic v zvezi z izdajo obvestila, s katerim je tožena stranka ugotovila datum prenehanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, in se tožbo v tem delu zavrže.
ZDR člen 82, 83, 83/2,110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 177.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki niso zajete v vabilu na zagovor in glede katerih se delavec ne more zagovarjati, ni zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Tožena stranka se pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo omogoči zagovor. Dejstvo, da ga je na zagovor dvakrat vabila, dokazuje, da mu je zagovor nameravala omogočiti. Vendar je tožnik obe vabili prejel šele po dnevu predvidenega zagovora, tako da je treba šteti, da mu zagovor ni bil omogočen in da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe – pošten postopek – izvajanje dokazov
Če sodišče o večkratni spremembi tožbe ter ob nasprotovanju tožene stranke sami spremembi ne odloči s sklepom, marveč stranke šele v sodbi ugotovijo, o kateri tožbeni različici je sodišče sodilo, niso izpolnjeni standardi poštenega postopka.
Če skuša stranka s substanciranim dokaznim predlogom dokazovati pravno relevantna dejstva, mora sodišče dokaz izvesti, razen če bi ugotovilo, da je dokaz že a priori neprimeren za dokazovanje določenega dejstva ali pa če so ta dejstva že dokazana z drugimi dokazi.
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
Iz tožbenega zahtevka in iz izreka izpodbijane sodbe sicer ne izhaja, da gre za solidarno obveznost (kar je pravilno, glede na to, da glavni dolžnik in porok nista tožena z isto tožbo), vendar to ne pomeni, da bo lahko tožeča stranka v primeru, da bo uspela z izvršbo zoper glavnega dolžnika, uspešno uveljavljala (isto) terjatev v izvršbi tudi zoper toženca kot poroka. Slednji bo namreč lahko v morebitnem izvršilnem postopku ugovarjal, da je izvršba zoper njega neutemeljena, ker je obveznost zaradi plačila s strani glavnega dolžnika prenehala.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti (že) zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Zdravniško potrdilo je sicer javna listina, vendar to še ne pomeni, da je vsako zdravniško potrdilo tudi zdravniško opravičilo v smislu sedaj veljavne določbe 115. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062353
ZD člen 10, 10/1, 22, 126, 126-4. ZZZDR člen 13, 35.
zakonska zveza – dedovanje zakonca – izguba dedne pravice zakonca – odsotnost življenjske skupnosti
Ker gre v posledici odsotnosti življenjske skupnosti odvzeto pravico do dedovanja opredeliti kot izjemo od splošnega pravila, jo je potrebno že iz tega razloga ozko razlagati. Smisel tovrstne določbe gre iskati v položajih, ko zakonca zakonske zveze sicer formalno nista razvezala, med njima pa ni več čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, razumevanja, zaupanja in medsebojne pomoči (3) kot bistvenih elementov zakonske zveze, ko torej njuna zakonska zveza „obstaja le še na papirju“.
Zgolj odsotnost skupnega bivanja in odsotnost vsakodnevnih stikov sama po sebi nista dovolj za zaključek, da je življenjska skupnost med zakoncema trajno prenehala, če sta se zakonca še naprej družila, četudi ne vsakodnevno, ohranila čustveno navezanost, medsebojno pomoč v bolezni, v primeru smrti želela finančno pomagati drug drugemu, skupaj preživljala počitnice in podobno.
Smisel oporočnega dedovanja je v odstopu od zakonsko določenega kroga dedičev in ne v njegovem podvajanju.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode – načelo objektivizacije odškodnine – stroški postopka – odmera stroškov – nesporen temelj zahtevka – načelo uspeha v postopku – uspeh po temelju in višini
Zgolj dejstvo zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Za utemeljenost prisoje denarne odškodnine iz tega naslova mora obstajati in biti zatrjevana tudi ustrezna intenzivnost oziroma trajanje duševnih bolečin. Izvedenec je pojasnil, da so takšne posledice, kakor jih je zaradi poškodbe utrpela tožeča stranka, tako malenkostne, da jih večina ljudi sploh ne opazi.
formalni pogoji za glavni vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine
Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.
ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejale drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks – dolžnost plačila sodne takse – vrnitev takse v primeru umika vloge
Dolžnost plačila sodne takse nastopi takrat, ko nastane taksna obveznost. Ta je nastopila ob vložitvi tožbe. Vrnitev takse pa je možna šele, ko stranka vlogo, za katero je plačala takso, umakne, preden je sodišče razpisalo narok za obravnavo.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – zamudna sodba – pritožbeni razlog
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je le opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, zato je logično, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopno sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ta ugotovitev velja tudi za nepravilne vročitve.
obrazloženost ugovora – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pomanjkljive trditve – negativno dejstvo
Zatrjevana dejstva ne predstavljajo konkretnih pravno pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi dolžnik v kasnejši pravdi lahko uspel. Dolžnik namreč ni zatrjeval, da je po sklenjeni pogodbi njegova obveznost plačila pogojena z upnikovo izstavitvijo bančne garancije.
Tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma, na primer takrat, kadar je neobstoj dejstva odvisen od obstoja nekega drugega dejstva, ki izključuje možnost istočasnega obstoja prerekanega dejstva (npr. dokazovanje tako imenovanega alibija), sicer pa je dokazno breme dokazovanja obstoja zanikanega dejstva na tistem, ki njegov obstoj zatrjuje
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0061353
SZ-1 člen 30 .
upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – verzija – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov
Ker ni bila sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, ki bi določala drugačen ključ delitve stroškov, bi morala tožeča stranka skladno s tedaj veljavnim 30. členom SZ-1 toženi stranki obračunavati porabljeno vodo v skladu z njenim solastniškim deležem.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-2.
neznani poslovni naslov – izbris družbe po uradni dolžnosti – sprememba poslovnega naslova – dolžnost vpisa subjekta
Dejstvo neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, družba v pritožbi priznava s trditvami, da je bila prisiljena odpovedati skladiščne in pisarniške prostore na naslovu A. 10 ter da je zato našla novo lokacijo poslovanja. Ob tako podanih trditvah pa bi lahko dosegla ustavitev postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le tako, da bi pravočasno predlagala tudi vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, česar pa ni storila.
ugovor zoper sklep o izvršbi – užitek - izbris iz zemljiške knjige
Dolžnik ne zanika, da sodba, s katero je bilo odločeno o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko, ponovno na njegovo ime, še ni izvedena v zemljiški knjigi. Vendar pa je celo v takem primeru za potrebe izbrisa užitka iz zemljiške knjige potrebna izjava lastnika, t.i. enostransko zemljiškoknjižno dovolilo.