Ker pri tožniku, ki je star 55 let in 6 mesecev, ni podana I. kategorija invalidnosti ali II. kategorija invalidnosti z nezmožnostjo za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, temveč invalidnost III. kategorije, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz 67. člena ZPIZ-1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - neizbrani kandidat - sodno varstvo
Tožnica bi morala tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja iz določenega časa v nedoločen čas zaradi nezakonite sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati najkasneje v 30 dneh od prenehanja pogodbe o zaposlitvi, da bi bila tožba dopustna.
Niti ZDR niti drugi predpisi ne dajejo podlage za reintegracijski zahtevek neizbranega kandidata, saj je sodno varstvo, ki ga ima na razpolago neizbrani kandidat, omejeno na uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi diskriminacije.
invalidnost - invalid I. kategorije - zaključek zdravljenja
Za čas, ko je pri tožniku še potekalo zdravljenje, ni šlo za stanje trajne (ampak začasne) nezmožnosti za delo, na podlagi katere mu ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja. Šele ko je bilo ugotovljeno, da zdravljenje ni uspešno in da ni pričakovati izboljšanja, je bilo zdravljenje zaključeno. Ta dan je treba šteti kot dan nastanka invalidnosti.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala, in plačo, do katere bi bila upravičena za delo, katerega naj bi dejansko opravljala, ne zadošča le ugotovitev, da je tožnica opravljala delo drugega delovnega mesta, ampak ji je morala to delo naložiti tožena stranka (delodajalec, nadrejeni delavec).
ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 277, 277/2, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročanje – samostojni podjetnik posameznik
Toženi stranki – samostojnemu podjetniku posamezniku – je bila tožba pravilno poslana s pozivom na odgovor na naslov, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (Ajpes) in ki je bil naveden v tožbi. Ker kljub temu odgovora na tožbo ni podala v zakonskem roku, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
drugo ustrezno delo - nadomestilo za invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Pri pravici do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki ga tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti po določbah prej veljavnega ZPIZ uveljavlja za čas od 1. 10. 2005 do 23. 4. 2007, je treba upoštevati delo, ki ga je tožnica opravljala, preden ji je dne 31. 12. 2004 prenehalo delovno razmerje (do 30. 9. 2005 je prejemala denarno nadomestilo med brezposelnostjo), in za to delo ugotavljati, ali je bilo ustrezno glede na njeno tedanjo delovno zmožnost, kot je bila na podlagi določb ZPIZ ugotovljena v invalidskem postopku v letu 1996. Tožnica v obdobju do 31. 12. 2004 ni uveljavila novih pravic iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1, tudi v postopku za priznanje novih pravic, uvedenem v letu 2005 po ZPIZ-1, pa ni pridobila novih pravic na podlagi v tem postopku ugotovljene oziroma spremenjene invalidnosti. To pomeni, da ob zato izpolnjenih pogojih pridobi pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo iz 124. člena ZPIZ, ne pa pravice do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (finančne težave), saj je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je v istem obdobju zaposlovala nove delavce za določen čas za opravljanje istih del, kot jih je opravljal tožnik.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožnik huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je izrabil dva dni letnega dopusta brez predhodnega soglasja delodajalca oziroma ko je dva dni z dela izostal neupravičeno. Na zakonitost odpovedi ne vpliva, da ZDR v 3. al. 1. odst. 111. čl. določa petdnevno neupravičeno odsotnost z dela kot poseben odpovedni razlog. Odpovedni razlog po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR je samostojen odpovedni razlog, za hujšo kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja gre tudi v primeru neupravičene odsotnosti z dela, ki traja krajši čas in ki povzroči motnje v delovnem procesu, kot je bilo v konkretnem primeru.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje v stečaju - izpodbijanje domneve obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti
Ker izpodbijana plačila toženi stranki niso bila izvršena izven časovnih mejah ugotovljene poslovne prakse med pravdnima strankama, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na neizkazanost objektivnega pogoja izpodbojnosti, saj je tožena stranka na osnovi navedenih dejanskih ugotovitev uspela izpodbiti zakonsko domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
stroški postopka – spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina
Četudi delavec namesto reintegracije po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva (sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in) plačilo odškodnine, gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, četudi gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, jo mora delodajalec upoštevati. Delavca ne more prisiliti, da ostane v delovnem razmerju niti se ne more sklicevati na dejstvo, da je po prejemu odpovedi delavca sam odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca lahko le v sporu, ki ga sproži delavec, ugovarja, da odpoved ni zakonita oziroma da niso podani pogoji za izplačilo odpravnine in odškodnine.
ZUP člen 62, 62/1, 87, 89, 89/3, 92, 92/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. Uredba o upravnem poslovanju člen 171, 171/3. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve člen 20, 20/2.
vročanje v tujino – mednarodna povratnica – prepozna tožba
Vročitev upravne odločbe fizični osebi v tujino, ki je opravljena neposredno naslovniku z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR) in je vročena naslovnikovi ženi, je pravilna, ker se po 2. odstavku 92. člena ZUP fizičnim osebam v tujini lahko vroča tudi neposredno, pri tem pa se vročitev ne opravlja po določbi 87. člena ZUP, ki velja le za vročanje na območju Slovenije, temveč na podlagi mednarodnih poštnih standardov, po katerih se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslov, če to ni mogoče, pa se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk.
Tožena stranka s svojim zahtevkom za vračilo posojila in depozita, ni uveljavljala pogodbene odškodninske odgovornosti toženca (in s tem zahtevka družbe proti družbeniku v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovanju družbe), temveč je zahtevala le izpolnitev toženčeve obveznosti, to je vrnitev posojenih denarnih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker gre med strankama za klasično civilnopravno posojilno razmerje, je družba kot tožeča stranka zoper toženca (sicer družbenika tožeče stranke) upravičeno vložila tožbeni zahtevek za vračilo posojenih zneskov, ne da bi o tem družbeniki sprejeli skupščinski sklep, saj niti ZGD-1 niti družbena pogodba ne določata, da bi za uveljavitev pravice družbe do vrnitve denarnih sredstev, ki jih je ta posodila kot posojilodajalec, bili dogovorjeni posebni pogoji v smislu soglasja družbenikov oziroma sprejetega skupščinskega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – kriterij delovne uspešnosti – kriterij zdravstvenega stanja
Ker tožena stranka pri izbiri tožnice kot presežne delavke ni pravilno uporabila kriterija delovne uspešnosti (ker je o dodatnih znanjih sklepala le na podlagi naziva delovnega mesta in ni ugotavljala, kaj je tožnica dejansko delala in katere operacije v delovnem procesu je obvladala) in kriterija zdravstvenega stanja (ker ni upoštevala bolezni tožnice), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
Odločba o prevedbi naziva ne predstavlja odločbe o prvi razporeditvi po uveljavitvi ZJU oziroma odločbe o plači. Šele na podlagi sprejetega akta o sistemizaciji, ki je skladen z ZJU in podzakonskimi predpisi, je tožena stranka tožnika razporedila in mu z odločbo določila plačo. Na podlagi te odločbe je tožnik upravičen do izplačila plače, določene za uradniški naziv na podlagi odločbe o prevedbi naziva.
plača – dodatek k plači – preplačilo – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka je toženi stranki v času delovnega razmerja izplačala 1.250,24 EUR bruto oziroma 783,75 EUR neto iz naslova dodatka za nedeljsko delo, dodatka za delo na praznik in iz naslova stimulacije za nebolniščino, do katerih tožena stranka ni bila upravičena na podlagi pogodbe o zaposlitvi in delovnopravnih predpisov. Kljub preplačilu tožeča stranka izplačanih zneskov ne more zahtevati nazaj, saj je sama odredila, da se toženi stranki dodatki in stimulacija izplačajo, pri čemer je vedela oziroma bi morala vedeti, da tožena stranka do njih ni upravičena.
ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-8, 408, 414. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-1. ZZZDR člen 106a.
pomoč prava neuki stranki – oprostitev plačila stroškov postopka – pooblastila sodišča v sporih iz razmerij med starši in otroki – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dovoljena pritožbena novota
Laično stranko, ki se na poziv sodišča, naj založi predujem za izvedenca, odzove s trditvijo, da nima denarja, mora sodišče opozoriti na pravice, ki ji jih daje ZBPP.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 213. členom ZPP, ki bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP tožena stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njen dokazni predlog zavrnilo. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ni mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati (286.b člen ZPP.