OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073688
ZGD-1 člen 636. OZ člen 338, 349, 365, 369, 369/3, 402.
jamstvo oddeljene družbe za obveznosti prenosne družbe – solidarna odgovornost za obveznosti prenosne družbe – začetek teka zastaralnega roka – nastanek solidarne obveznosti – vpis v sodni register – varstvo upnikov – zastaranje – vštevanje pretečenega zastaralnega roka prednika – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – zadržanje zastaranja v času pravde – pripoznava dolga – subjektivne meje pravnomočnosti – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožeča stranka pred vpisom tožene stranke v sodni register ni imela možnosti uveljavljati terjatve zoper toženo stranko. Zato je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno v korist tožene stranke šteti, da je zastaralni rok pričel teči že z zapadlostjo obveznosti glavnega dolžnika. Takšna razlaga bi namreč izničila namen varstva upnikov, ki ga zasleduje 636. člen ZGD-1. Po mnenju pritožbenega sodišča je z vidika zastaranja potrebno izenačiti položaja glavnega dolžnika (prenosne družbe) in novega solidarnega dolžnika na dan nastanka solidarne obveznosti, to je na dan vpisa tožene stranke v sodni register (23. 4. 2009). V korist tožene stranke bi v smislu zastaranja obveznosti šlo samo obdobje že iztečenega roka zastaranja v razmerju do glavnega dolžnika na ta presečni datum. Ker v konkretnem primeru zaradi vložene tožbe zoper glavnega dolžnika zastaranje ni teklo, to pomeni, da je v razmerju do novega solidarnega dolžnika pričel teči zastaralni rok šele od vpisa tožene stranke v sodni register. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo zoper toženo stranko, ki je bila vpisana v sodni register 23. 4. 2009, vložila 23. 4. 2012, to pomeni, da je bila tožba vložena zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča o zastaranju vtoževanih terjatev.
ZDT člen 192. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1,313, 443, 443/5. ZS člen 40a.
stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih dejanj
Pri pristojnosti iz 40.a člena Zakona o sodiščih, na katerega se sodišče prve stopnje v razlogih sklepa sklicuje, ne gre za izključno stvarno pristojnost navedenega oddelka pri okrožnem sodišču, temveč za pristojnost, ki je zgolj prilagojena posebnostim kaznivih dejanj, ki jih ta oddelek po zgornji zakonski določbi obravnava.
izgubljena dokazna listina - materialno procesno vodstvo
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izgubilo sporno dokazno listino, se pokaže kot neutemeljen in nedokazan, ker bi tožeča stranka morala za takšen očitek predlagati izvedbo dokaza o tem, kakšna je bila teža pošiljke, ki jo je ona poslala na sodišče in kakšna je bila teža pošiljke, ki je prispela na sodišče, kar vse je mogoče ugotoviti na podlagi podatkov pri pošti odpošiljanja in listin v spisu, takšnega dokaza pa tožeča stranka v pritožbi ne predlaga, kot tudi ne predlaga morebitnega drugega dokaza. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bilo dolžno tožečo stranko opozoriti, da v spis ni predložena sporna dokazna listina in da tega ni storilo, saj je pritožbeno sodišče že navedlo, da je sodišče prve stopnje prebralo vse dokazne listine, ki jih je imelo v spisu in pri tem navedlo tudi poimenovanje teh dokaznih listin in njihovo številko, kaj več pa ni bilo dolžno v okviru materialno procesnega vodstva po 285.členu ZPP in na tožečo stranko je prešla potrebna skrbnost, da bi glede na poimenovanje dokaznih listin povprašala sodišče, če v spisu ni Poročila z dne 30.4.2010 in ga predložila v spis.
ločitvena pravica, pridobljena v izvršilnem postopku – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
Namen določbe 280. člena ZFPPIPP je v tem, da se opravi prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ne pa vzporedno v izvršilnem in stečajnem postopku.
predpogodba – utrditev obveznosti – ara – vračilo dvojne are – ara kot odstopnina – nesklenitev pogodbe – razlog za nesklenitev glavne pogodbe – trditveno in dokazno breme – zastopanje – učinki zastopanja – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če bi toženka želela plačano aro obdržati, bi morala glede na določila predpogodbe izkazati, da obstoji odgovornost za neizpolnitev predpogodbe zgolj na strani tožnika, česar pa ni uspela izkazati.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073649
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 264, 264/2. OZ člen 6.
stečajni postopek nad pravno osebo – ločitvena pravica – predhodna odredba – skrbnost – neopravičljiva zmota – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Če bi upnik ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega gospodarskega subjekta, ki je udeležen v stečajnem postopku, bi moral pregledati in prebrati tudi pripombe k navedenemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in se z njimi seznaniti.
ZD člen 12, 131, 206, 206/1, 206/3, 206/4. ZPP člen 82. ZZZDR člen 211.
vabilo z oklicem – vročanje – neznano prebivališče – neznani dediči – skrbnik za posebni primer – skrbnik dedičev – skrbnik zapuščine – pravica do izjavljanja pred sodiščem – postavitev začasnega zastopnika – poizvedbe sodišča
Dejstvo, da zapustnikovi sinovi živijo v tujini in da ostali udeleženci postopka ne (po)vedo njihovih naslovov, sodišča ne pooblašča, da jim brez resnega poskusa pridobiti njihove naslove in jim vročiti sodna pisanja, postavi skrbnika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – delni ugovor – delna razveljavitev sklepa o izvršbi – sestavljena glavnica – nejasnost odločitve
Ko sodišče delno razveljavi sklep o izvršbi na podlagi 62. člena ZIZ tako, da se glede dela zahtevka postopek nadaljuje v postopku gospodarskega spora, delno pa se izvršba nadaljuje, mora biti iz izreka jasno razvidno, v katerem delu se postopek nadaljuje pred pravdnim sodiščem (posledično tudi v katerem delu se izvršba nadaljuje).
Razveljavitev v presežku je iz povedanega razloga nejasna (tako glede glavnice kot tudi zakonskih zamudnih obresti) in obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 482, 482/1, 482/2. SZ-1 člen 146, 146/1. OZ člen 771.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - presonalni kriterij - javni sklad - organizacija z javnimi pooblastili - izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj - civilnopravno razmerje
Javni sklad ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj. Terjatev do tožene stranke vtožuje na podlagi določb pogodbe in v skladu s 771. členom Obligacijskega zakonika. Gre torej za klasično civilno-pravno razmerje zato tožeča stranka v tej pravdi ne nastopa kot organizacija z javnimi pooblastili na podlagi posebnega zakona.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0077478
ZIZ člen 272. OZ člen 164. ZBan-1 člen 350a.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih
Ker so bile delnice upnikov razveljavljene, ne pa prenesene na državo, ni več predmeta (ki bi imetniku zagotavljal upravičenja), ki bi ga bilo mogoče vrniti in s tem vzpostaviti prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063243
OZ člen 100.
fasaderska in zidarska dela - odškodnina - odgovornost za stvarne napake - strošek odprave napak - jamčevalni zahtevek - odtisi stopal - uporaba skladišča - neznatna napaka - manjša vrednost predmeta izpolnitve - škoda - vzrok škode
Odtisi stopal, ki po petih letih uporabe skladišča niso več vidni, za samo uporabo skladišča niso bistveni. To pa pomeni, da gre za neznatno napako, ki nima nobene negativne posledice, ki bi se kazala v manjši vrednosti predmeta izpolnitve in ki bi jo bilo treba odpraviti z jamčevalnimi zahtevki. Odgovornost tožene stranke zato za obravnavano napako, ki ni imela za posledico nastanka škode, ne obstoji.
Ker tožeča stranka ni konkretno trdila, da je predstavljal vzrok za zamakanje odtočni žleb, ki je puščal (trdila je zgolj, da je navedeno napako zakrivil predhodni izvajalec fasade), sicer v konkretnem primeru ni moč šteti za dokazano dejstvo, da je odtočni žleb, ki ga ni postavila tožeča stranka, puščal, kar je izvedenec navedel kot vzrok za zamakanje fasade.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0060971
ZMZPP člen 37, 37/2, 37/3. ZZZDR člen 65, 105, 105/3, 129. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9.
razveza zakonske zveze – uporaba prava – spor z mednarodnim elementom – razmerja med starši in otroki – zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – zaslišanje otroka – koristi otroka – določitev preživnine – pravica uporabe svojega jezika v postopku – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje stranke – zastopanje po začasnem zastopniku
Sodišče prve stopnje je res uporabilo le slovensko pravo in ne tudi kumulativno prava Srbije. Tudi če bi bilo treba kumulativno uporabiti pravo Republike Srbije in če to ne bi omogočalo razveze, bi se zakonska zveza smela razvezati tudi, če bi za to obstajali le razlogi po slovenskem pravu, ti pa so nevzdržnost zakonske zveze (65. člen ZZZDR), za kar zadošča, da je zakonska zveza nevzdržna le za enega zakonca. A tudi srbski zakon, ki ureja družinska razmerja (Porodični zakon), v 41. členu določa, da ima vsak zakonec pravico do razveze, če so zakonski odnosi resno in trajno moteni ali objektivno ni mogoče uresničiti življenjske skupnosti zakoncev. Navedeno pomeni, da srbski in slovenski zakon določata vsebinsko zelo podobne pogoje za razvezo zakonske zveze, ki so v konkretnem primeru tudi izpolnjeni.
Neutemeljen je očitek, da tožencu ni bil dana možnost obravnavanja oz. da je sodišče odločilo brez zaslišanja toženca, saj te možnosti ni imelo: če mu ni bilo mogoče vročiti sodnih pošiljk, ga tudi zaslišati menda ni bilo mogoče. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana, saj je toženca zastopal začasni zastopnik, prav tako tudi ne kršitev iz 9., ki je storjena v primeru, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. Sodišče prve stopnje sploh ni imelo možnosti, da bi to kršitev storilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060976
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 619, 620, 620/3, 640, 641.
pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – podjemna pogodba – stvarne napake – znižanje plačila
Sodišče po eni strani sledi tožeči stranki, da je račune za opravljeno delo na hiši tožencev izstavljala tudi A. A. s.p., po drugi strani pa kot plačilo računov za opravljena dela za hišo ne upošteva plačil, ki so bila tožeči stranki nakazana s strani A. A. s.p. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodbe v tem delu zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ter nasprotujočih si zaključkov ne da preizkusiti.
plačilo sodne takse – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev pravdnega postopka – izterjava sodnih taks – prekinitev postopka izterjave sodnih taks – zvišanje tožbenega zahtevka – nastanek višje taksne obveznosti – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse – uporaba ZST
Zaradi prekinitve pravdnega postopka se ni prekinil tudi postopek v zvezi z izterjavo sodnih taks. K plačilu taks je bila zavezana tožeča stranka. Zato začetek stečajnega postopka nad toženo stranko na obveznost tožnika do države, da v predmetni pravdi plača takso za tožbo, ne more vplivati. Isto velja za primer prekinitve postopka med pravdnima strankama do odločitve predhodnega vprašanja v neki tretji pravdi.
ZPP člen 11, 70, 70-6, 71, 71/2, 71/3, 72, 72/6, 73, 73/5, 339, 339/1, 363, 363/2. ZSS člen 2, 2/1. ZTLR člen 28.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – razveljavitev dejanj, ki jih zajema bistvena kršitev postopka – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Kršitev postopka ne more povzročiti neveljavnosti tistih dejanj, ki so bila opravljena pred njo. Z razumno in natančno izbiro je treba iz postopka izločiti le s kršitvijo kontaminirana dejanja in ohraniti tista, na katera sama kršitev ni imela vpliva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0083825
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja - DDV - davčni obračun - trditvena podlaga - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0082168
ZPP člen 1, 18. ZRPJN člen 12, 22. ZPVPJN člen 15, 15/2, 26, 26/1, 26/3. ZUS-1 člen 1. OZ člen 190.
postopek oddaje javnega naročila za gradnje – zahtevek za revizijo – vložitev zahtevka za revizijo – obvezne sestavine zahtevka za revizijo – potrdilo o plačilu takse – stroški revizijskega postopka – taksa v revizijskem postopku – predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku – sodna pristojnost – civilni postopek – civilnopravno razmerje – upravna zadeva – neupravičena obogatitev
Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/4, 108, 335, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih.
pisna vloga – vloga v elektronski obliki – vlaganje vlog v elektronski obliki – podpis vloge – varni elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – obvezne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – nepodpisana pritožba – dopolnitev pritožbe – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku – zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083819
ZPP člen 156, 158, 163, 163/3. ZFPPIPP člen 121, 121/2, 239, 239/3. ZOdvT člen 28. ZOdvT tarifna številka 3431.
stroški postopka – umik predloga za začetek stečajnega postopka – odvetniška tarifa – osnova za odmero nagrade – vrednost aktive v bilanci stanja – predhodni postopek zaradi insolventnosti – nagrada odvetnika – pričakovana vrednost unovčene stečajne mase – prodaja dolžnikovega premoženja – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – pravočasna priglasitev stroškov – domneva umika na glavni obravnavi
Če tožnica tožbo umakne na obravnavi, mora toženka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca te obravnave, saj do konca postopka ni prišlo zunaj obravnave - velja torej pravilo iz tretjega, ne iz sedmega odstavka, 163. člena ZPP.
Določila 28. člena ZOdvT ni mogoče uporabiti na način, da se kot osnova za odmero nagrade za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventosti vzame vrednost aktive iz njegove bilance stanja. „Vsota zneskov, na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase“ je po jezikovni in teleološki razlagi pričakovana vrednost unovčene stečajne mase, saj se bodo dolgovi stečajne mase lahko poravnali le z vsoto zneskov, pridobljenih s prodajo dolžnikovega premoženja.