Tožeča stranka (bivši delodajalec) je od toženca (delavca) vtoževala plačilo odškodnine, ki naj bi jo ta povzročil, ko je bil pri njej zaposlen kot voznik tovornega vozila, in sicer z neskrbno in negospodarno uporabo vozila. Višino škode predstavlja razlika med stroški goriva, ki so nastali s tožnikovim načinom uporabe vozila in stroški goriva, če bi toženec vozilo uporabljal skrbno in gospodarno ter tako dosegal normalno povprečno porabo goriva tovornega vozila. Tožeča stranka ni dokazala obstoja škode, saj ni predložila vseh potnih nalogov za sporno obdobje, tako da kilometrov, ki naj bi jih v tem obdobju prevozil toženec, ni mogoče ugotoviti. Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja škode, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ni utemeljen.
ZDR-1 člen 94, 108, 111, 111/1, 111/1-4, 111/2, 111/3, 134, 134/2. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 68.
izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta
Tožnica je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 111. člena ZDR-1 (ker ji tožena stranka štirikrat zaporedoma ni izplačala plače ob zakonsko dogovorjenem roku)po 3. odstavku istega člena upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine odpravnine oziroma odškodnine pravilno upoštevalo 32 let delovne dobe, ki jo je tožnica dosegla pri toženi stranki oziroma prejšnjih delodajalcih, saj je za to obdobje podana delovnopravna kontinuiteta zaposlitve tožnice pri toženi stranki oziroma njenih prejšnjih delodajalcih. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Abstraktni pravni pojmi ter prosti preudarek vežejo upravni organ pri njihovih uporabi in posledično vplivajo tudi na obseg sodne presoje posamičnih upravnih aktov. Tako je tudi v primerih uveljavljanja izredne denarne socialne pomoči potrebno že v predsodnem postopku razčistiti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati, oziroma ali ima takšne izredne stroške za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Zgolj z dejstvom črtanja iz evidence brezposelnih, ker se določenega dne oseba ni javila pri svetovalcu za zaposlitev, ni mogoče zapolniti abstraktnega zakonskega dela norme, ki se nanaša na razlog, zaradi katerega ni mogla ali ne more vplivati na nastali položaj in se odraža skozi preteklo ali sedanjo skrb za dostojno lastno preživljanje. Glede na to, da 1. odstavek 33. člena ZSVarPrev, v katerem so določeni pogoji za priznanje izredne denarne socialne pomoči, v predsodnem postopku ni bil pravilno interpretiran ne uporabljen in tega niti sodišče prve stopnje ni odpravilo, so ostala dejstva oz. pogoji, ki so odločilni za zakonito upravno odločanje po prostem preudarku o pravici do izredne denarne socialne pomoči, nerazčiščeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se upravna akta odpravita in se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – majhna malomarnost – zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokaznega postopka, ker se štejejo v tožbi zatrjevana dejstva za priznana. Tako kot pri sodbi, izdani po kontradiktornem postopku, pa mora obrazložiti, katera pravno pomembna dejstva je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082052
URS člen 23. ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 105a, 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe – trditveno breme glede nezmožnosti unovčenja premoženja – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – nedovoljene pritožbene novote – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – odlog plačila sodne takse – pravica do sodnega varstva
Stranko je mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar stranka pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe – motenje posesti
Ker izdaja regulacijske začasne odredbe, ki jo je mogoče izdati že pred izvedbo kontradiktornega postopka, posega v pravice toženca, mora sodišče pri odločitvi o njeni izdaji upoštevati tudi toženčev položaj. Upoštevanje njegovih pravic zahteva, da takšna začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez zagotovitve pravice toženca do obrambe, dejansko ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma prejudiciralo odločitev o njem. To bi se zgodilo, če bi izdalo začasno odredbo z vsebino, enako vsebini tožbenega zahtevka, posledic izdane začasne odredbe pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti. Ureditveno začasno odredbo je zato mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
ZOR člen 196, 200, 203. OZ člen 287, 288. ZPP člen 216.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – železniški promet – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoča škoda – zmanjšanje življenjske aktivnosti – odškodnina iz naslova tuje pomoči do konca zdravljenja – prosti preudarek – običajna pomoč med zakonci – mesečna renta za tujo pomoč – sprememba prisojene odškodnine – vračunavanje izpolnitve – obvestilo dolžnika o vrstnem redu plačila obveznosti – višina plačila glavnice – dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predlaganje dokaza „po potrebi“
Ni pravne podlage za revalorizacijo prisojene rente iz naslova tuje pomoči. Pri renti gre za vrsto odškodnine, zato je v primeru spremenjenih okoliščin (občutni rasti življenjskih stroškov) mogoča zgolj sprememba prisojene odškodnine (196. člen ZOR), kar mora stranka zahtevati s posebnim zahtevkom (po tem, ko je do spremembe okoliščin že prišlo).
ZFPPIPP člen 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 239, 239/5. ZPP člen 261, 261/2.
umik predloga za prisilno poravnavo – izkaz kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti – odprava vzrokov insolventnosti – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – vročanje pooblaščencu
Insolventnost je mogoče odpraviti na več načinov. Najbolj učinkovit način za odpravo insolventnosti je finančno (in korporacijsko) prestrukturiranje dolžnika na podlagi svežih denarnih prilivov, običajni so še ukrepi z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno. Utemeljevanje odprave vzrokov insolventnosti na podlagi vzpostavitve terjatve s tožbo, ki je bila vložena 9. 2. 2015 (predlog za prisilno poravnavo pa 16. 6. 2015) in nekonkretiziranega zatrjevanja, da je upnik unovčil zavarovanje in iz tega prejel poplačilo kredita v celoti, že na prvi pogled niti s stopnjo verjetnosti ne kaže na sklep, da bi dolžnik odpravil insolventnost.
Dogovor o odstopanju od dejanske stanovanjske površine ni v nasprotju s 3. členom OZ. Vsem je bilo določilo znano in mu niso nasprotovali. Tudi niso trdili, da so se o tem določilu pogajali s prodajalcem, pa niso bili uspešni. Kdaj se pogodbeni pogoji (torej tudi pogoji splošnih pogojev) štejejo za nepoštene, določa 24. člen ZVPot. Ta med drugim določa, da se pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje o pogodbenih pravicah in obveznosti strank. Zmanjšana površina stanovanje je v škodo kupca, vendar zmanjšanje v višini do 2% ni povzročilo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznosti strank in tudi ni povzročilo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tiste, kar je kupec utemeljeno pričakoval.
ZD člen 12, 131, 206, 206/1, 206/3, 206/4. ZPP člen 82. ZZZDR člen 211.
vabilo z oklicem – vročanje – neznano prebivališče – neznani dediči – skrbnik za posebni primer – skrbnik dedičev – skrbnik zapuščine – pravica do izjavljanja pred sodiščem – postavitev začasnega zastopnika – poizvedbe sodišča
Dejstvo, da zapustnikovi sinovi živijo v tujini in da ostali udeleženci postopka ne (po)vedo njihovih naslovov, sodišča ne pooblašča, da jim brez resnega poskusa pridobiti njihove naslove in jim vročiti sodna pisanja, postavi skrbnika.
Tudi že zgrajena stanovanja so lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami. Prodaja stanovanj s takimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi (1. člen ZVKSES). Ravno pred tako poslovno prakso želi zakon zaščititi končne kupce.
V okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti se ugotavlja, ali so ob sklenitvi pravnega posla obstajale take napake, da se šteje, da posel sploh ni obstoječ. Neobstoječ pravni posel je lahko le dejansko sklenjen pravni posel. Če pa do sklenitve pravnega posla sploh ni prišlo, ni podlage za ugotavljanje ničnosti.
Pogodbena podlaga za odklop električne energije (vloga lastnika stanovanja toženi stranki za odklop elektrike v stanovanju, kjer biva tožnica kot najemnica) ne izključuje protipravnosti motenja posesti, zato tožena stranka s tako postavljenim ugovorom ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – sorazmerno poplačilo upnikov – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – ista dejanska podlaga – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da odločitev nima učinka pravnomočnosti zgolj zaradi tega, ker mu obveznosti še niso bile odpuščene, zaradi česar izpolnjuje zakonske pogoje za uvedbo stečaja. Dolžnik je v predlogu za začetek osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti podajal enako trditveno podlago, kot je bila upoštevana že v okviru sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 25. 9. 2013. Ker pritožnik v predlogu z dne 17. 9. 2015 ni zatrjeval drugačne dejanske podlage, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za ponovno odločanje o predlogu za odpust obveznosti, ki naj bi se vodil znotraj postopka osebnega stečaja.
skupnost dedičev – skupno premoženje – solastnina – delitev dediščine
Po 145. členu ZD do delitve dediči skupno opravljajo in razpolagajo z dediščino. Le v primeru, ko je možno na zapuščinski obravnavi iz oporoke ali z dednim dogovorom med dedičem to premoženje že razdružiti, lahko v sklepu o dedovanju sodišče določi že deleže v naravi oziroma to premoženje razdruži.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073688
ZGD-1 člen 636. OZ člen 338, 349, 365, 369, 369/3, 402.
jamstvo oddeljene družbe za obveznosti prenosne družbe – solidarna odgovornost za obveznosti prenosne družbe – začetek teka zastaralnega roka – nastanek solidarne obveznosti – vpis v sodni register – varstvo upnikov – zastaranje – vštevanje pretečenega zastaralnega roka prednika – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – zadržanje zastaranja v času pravde – pripoznava dolga – subjektivne meje pravnomočnosti – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožeča stranka pred vpisom tožene stranke v sodni register ni imela možnosti uveljavljati terjatve zoper toženo stranko. Zato je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno v korist tožene stranke šteti, da je zastaralni rok pričel teči že z zapadlostjo obveznosti glavnega dolžnika. Takšna razlaga bi namreč izničila namen varstva upnikov, ki ga zasleduje 636. člen ZGD-1. Po mnenju pritožbenega sodišča je z vidika zastaranja potrebno izenačiti položaja glavnega dolžnika (prenosne družbe) in novega solidarnega dolžnika na dan nastanka solidarne obveznosti, to je na dan vpisa tožene stranke v sodni register (23. 4. 2009). V korist tožene stranke bi v smislu zastaranja obveznosti šlo samo obdobje že iztečenega roka zastaranja v razmerju do glavnega dolžnika na ta presečni datum. Ker v konkretnem primeru zaradi vložene tožbe zoper glavnega dolžnika zastaranje ni teklo, to pomeni, da je v razmerju do novega solidarnega dolžnika pričel teči zastaralni rok šele od vpisa tožene stranke v sodni register. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo zoper toženo stranko, ki je bila vpisana v sodni register 23. 4. 2009, vložila 23. 4. 2012, to pomeni, da je bila tožba vložena zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča o zastaranju vtoževanih terjatev.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073649
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 264, 264/2. OZ člen 6.
stečajni postopek nad pravno osebo – ločitvena pravica – predhodna odredba – skrbnost – neopravičljiva zmota – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Če bi upnik ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega gospodarskega subjekta, ki je udeležen v stečajnem postopku, bi moral pregledati in prebrati tudi pripombe k navedenemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in se z njimi seznaniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071103
OZ člen 55, 55/2, 86, 86/2, 94. ZPP člen 286, 286a.
kreditna pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – solidarna odgovornost – obličnost pogodbe – dogovor strank o obliki pogodbe – rok za odgovor na pripravljalno vlogo – prekluzija – neizvedba dokaza z zaslišanjem – opredelitev dokaznega predloga – zavrnitev dokaznega predloga – obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga
Če je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če v zakonu za posamezen primer ni določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice (drugi odstavek 86. člena OZ).
Verodostojnost oziroma dokazna vrednost listine je predmet dokazne presoje, ne pa presoje o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, domnevno pridobljenih na nezakonit način.
Ob dogovorjeni uporabi valorizacije je treba dogovoriti tudi način oziroma kateri izbrani standard valorizacije se uporabi za izračun višine denarne obveznosti ob njeni zapadlosti oziroma izpolnitvi.
Če je bila obveznost toženke, da v avgustu odda diplomo in je nato čakala za rezultat, ki ni bil odvisen od nje, ni pravilno sklepanje, da je končala študij 2. 11. 2006. V pogodbi je obvezno, da izpolni svoje študijske obveznosti, ki so odvisne od tožene stranke.