Pravilna je ocena prvostopenjskega sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev spremembe tožbe po določbi 185. člena ZPP. Zaradi umika tožbe je postopek v tej zadevi ustavljen, če bi sodišče dopustilo tožbo, pa bi se še nadaljeval. Do ustavitve postopka je prišlo, ko sodišče še ni izvajalo predlaganih dokazov in s tem še ni zbralo procesnega gradiva, ki bi omogočilo odločanje o spremenjenem tožbenem predlogu. Glede na vsebino odgovora na tožbo pa je tudi očitno, da z dovolitvijo spremembe tožbe najverjetneje vsa sporna razmerja med strankama ne bi bila dokončno rešena, saj se tožena stranka sklicuje na vlaganja v nepremičnino, obogatitev in poračunavanje vlaganj z najemnino. Vse navedeno pa pomeni, da obravnavanje spremenjene tožbe v tem postopku ne bi bilo smotrno.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 8, 302, 302/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
znižanje preživnine – spremenjene razmere – bistveno spremenjene razmere
Sodišče pri obravnavi zahtevkov na znižanje (ali zvišanje) preživnine ne more pristopiti k tako imenovanemu “odmerjanju preživnine“, dokler ne ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine odločilno spremenile.
pravice žrtev po zpnd - ukrepi po zpnd - pogoji za izrek ukrepov po zpnd - neučinkovit ukrep - nesorazmeren ukrep - časovna omejenost ukrepa - prepustitev stanovanjske hiše v izključno uporabo - dokazovanje - dokaz z izvedencem - hitri postopek
Glede nesporne okoliščine in ugotovitve sodišča prve stopnje bi bil predlagani ukrep po eni strani neučinkovit, po drugi strani pa tudi pretiran, nesorazmeren.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala le, da se je s tožečo stranko le dogovarjala, da bo pogodba (prodajna), iz katere bi izhajala taka zaveza tožeče stranke (plačilo kupnine), šele sklenjena, ne pa tudi, da je bila sklenjena. Zatrjevani dogovor o načinu plačila obveznosti (s pobotom), bi bil šele posledica sklenjene prodajne pogodbe. Namen izvedbe dokazov je ugotavljanju resničnosti zatrjevanega, a le, če gre za pravno pomembna dejstva.
obnova postopka – zavrženje predloga – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana za vsa izredna pravna sredstva, med katere spada tudi obnova postopka.
Stranka, ki sama vloži izredno pravno sredstvo, procesne pomanjkljivosti glede postulacijske sposobnosti že pojmovno ne more popraviti naknadno in gre za procesno pomanjkljivost oziroma neodpravljivo napako, zaradi katere je treba pravno sredstvo zavreči, ne da bi se vloga vračala v popravek stranki.
izločitev izvršitelja - odstranitev izvršitelja - določitev novega izvršitelja
V zahtevi za odstavitev izvršitelja morajo biti zatrjevana vsa relevantna dejstva glede na abstraktno pravno normo iz devetega odstavka 44.a člena ZIZ, torej dejstva o dejanskih okoliščinah in dokazi, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082170
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 275, 346, 349, 349/1. SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1.
stroški upravljanja – obratovalni stroški – poslovna stavba – trditveno in dokazno breme – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz gospodarskih pogodb – upravnik – zahtevek za povračilo obratovalnih stroškov – zakonita subrogacija – ključ delitve stroškov – izračun glede na porabo – dogovor o ključu delitve – posel izrednega upravljanja – kršitev pravice do izjave
Skladno z novim stališčem sodne prakse pride v trenutku, ko upravnik dobavitelju namesto etažnega lastnika poravna njegovo terjatev, do t.i. zakonite subrogacije, ki ima za posledico, da na upravnika preide dobaviteljeva terjatev, torej vključno z zastaralnim rokom, ki pa je v konkretnem primeru triletni, in ne petletni, kot navaja tožeča stranka.
Ker sprememba zakonsko predvidenega ključa delitve stroškov predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, ga je treba šteti kot posel izrednega upravljanja, zanj pa se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Stranka lahko odgovarja na navedbe (očitke) nasprotne stranke, in na ta način ponudi določena pojasnila v zvezi svojimi trditvami, kar pa ji je onemogočeno, če te očitke (namesto nasprotne stranke) izpostavi šele sodišče v končni odločbi.
ZFPPIPP člen 215, 215/3, 221b, 221b/2, 221b/2-18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 452, 453.
spor majhne vrednosti - poenostavljena prisilna poravnava - priznanje terjatve - posodobljen seznam terjatev - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o potrjeni prisilni poravnavi kot izvršilni naslov - prisilna izterjava - kršitev načela kontradiktornosti postopka - res iudicata
Pravnomočen sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave je izvršilni naslov za izterjavo terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi). O teh terjatvah je tako že pravnomočno odločeno in tožeča stranka že ima izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva njihovo plačilo. Gre torej za že razsojeno stvar (res iudicata). Ponovno odločanje o že razsojeni stvari pa pomeni kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v delu, ki se nanaša na zgoraj citirane račune ugodilo, sklep o izvršbi v tem delu prvega odstavka izreka razveljavilo in tožbo zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP).
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka terjatev po tem računu natančneje specificirati že v dopolnitvi tožbe in da je (ker tega ni storila) sama kriva, da na trditve tožene stranke ni mogla odgovoriti, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilen. Ravno tožena stranka bi namreč ugovore, ki jih je podala v svoji drugi pripravljalni vlogi, lahko podala že prej (saj ne pomenijo odgovora na navedbe tožeče stranke v zvezi s tem kakšno število ur je bilo opravljeno, temveč povsem nove ugovore). Sodišče prve stopnje je takšne (nove) ugovore upoštevalo, čeprav tožeča stranka ni imela možnosti, da se o njih izjavi in čeprav v sporih majhne vrednosti velja pravilo, da morajo stranke vsa dejstva navesti v tožbi oziroma odgovoru na tožbo, v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko zgolj odgovorijo na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP). S tem je kršilo pravila, ki veljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, kršitev pa je bila tako huda, da je prerasla v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice tožeče stranke do izjave).
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 51.
nagrada sodnemu izvedencu - pravica do nagrade - izdelava mnenja - pritožbeni razlogi zoper sklep o odmeri nagrade - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje
V kolikor je pritožbene navedbe tožene stranke razumeti, da izvedenec sploh ni upravičen do kakršnekoli nagrade, ker je njegovo mnenje tako zelo pomanjkljivo in nestrokovno, višje sodišče pojasnjuje, da izdelana dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca upravičuje do nagrade za opravljeno delo, saj je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je bilo delo opravljeno.
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo. Pomembno je, da je izvedenec ravnal skladno s sklepom sodišča in pripravil izvedensko mnenje (oz. njegovo dopolnitev). Stranke lahko svoje nestrinjanje v zvezi z izvedenskim mnenjem (oz. njegovo dopolnitvijo) podajo v pripombah na izvedensko mnenje.
zastopanje po odvetniku – nagrada odvetnika – upravičenost do nagrade – odmera nagrade – nasprotna tožba – sodelovanje stranke in odvetnika pri sestavljanju vlog – dogovor o višini nagrade – sporazum v pisni obliki – specifikacija računa
Nasprotna tožba se šteje za samostojno tožbo, v posledici česar je odvetnik upravičen do samostojne nagrade.
Strankine aktivnosti samodejno ne upravičujejo do plačila nižjega zneska odvetniških nagrad. V skladu s 4. členom ZOdvT se lahko odvetnik in stranka dogovorita o višji ali nižji višini nagrad od tistih, določenih s tem zakonom, vendar pa mora biti tak sporazum sklenjen v pisni obliki.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme
Res je dolžnica k zgoraj navedenim pavšalnim trditvam predložila dokazila o plačilih, vendar dokazne listine ne morejo nadomestiti trditvene podlage v ugovoru. Dolžnik mora za svoje trditve o poravnani terjatvi navesti določna pravno relevantna dejstva, na katerih utemeljuje ugovorne navedbe o prenehanju terjatve.
sklep o delitvi kupnine - izpodbijanje obrazložitve sodne odločbe - ugovor po izteku roka
Zgolj izrek sodne odločbe opredeljuje odločitev sodišča, medtem ko v obrazložitvi sodišče pojasni in utemelji v izreku sodne odločbe opredeljeno odločitev. Obrazložitev ne postane pravnomočna in ni obvezna za stranke ter sodišče. Stranka zaradi tega ne more izpodbijati posameznih elementov obrazložitve, če obenem ne izpodbija tudi izreka, na katerega se ta obrazložitev nanaša.
Ustavitev izvršne na denarna sredstva dolžnika - konec izvršilnega postopka - pravočasnost predloga za izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih
Bistveni procesni učinek sklepa o ustavitvi izvršbe na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet je, da je nehala teči faza oprave izvršbe glede dolžnikovih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem sodišča prve stopnje končal tudi izvršilni postopek.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075231
SPZ člen 115. OZ člen 347.
stroški upravljanja in obratovanja – podrejeni zahtevek – plačilo po zakonu – zastaranje terjatev upravnika – zastaralni rok – občasne terjatve – sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe
Ker sta tako pogodba o upravljanju kot pogodba o delitvi stroškov veljavno sklenjeni, zahtevek po 115. členu SPZ ne more biti utemeljen, saj pogodba o delitvi stroškov določa drugače kot 115. člen SPZ.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je zakonita, če v času njene sklenitve obstaja zatrjevani zakonski razlog (v predmetni zadevi je to povečan obseg dela). Tožena stranka je dokazala, da je bil v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožnikom pri toženi stranki predviden povečan obseg dela v obliki projektov, ki naj bi se izvedli v času, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko. Zato je bila pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožna stranka sklenila s tožnikom za določen čas, sklenjena zakonito.
ZDR-1 člen 6, 83, 83/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91. ZOFVI člen 115. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojenega programa na področju srednjega šolstva člen 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo novo - učitelj - primerljivi delavci
Pri toženi stranki se je v šolskem letu 2014/2015 zmanjšal obseg vpisa, zaradi česar je med drugim prenehala potreba po delu enega učitelja matematike. Ker 115. člen ZOFVI zmanjšanje obsega vpisa šteje med razloge, zaradi katerih je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, tožnica pa je pri toženi stranki na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi poučevala matematiko, je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1.
alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zmotno pa je sodišče prve stopnje odločilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker tožena stranka ni pravilno oblikovala skupine primerljivih delavcev, izmed katerih je enemu (tj. tožnici) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je to odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da tožena stranka na seznam presežnih delavcev ni uvrstila delavke, ki je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu pomočnik ravnatelja. Delavec, ki je zaposlen na delovnem mestu učitelj, ni primerljiv z delavcem, zaposlenim na delovnem mestu pomočnik ravnatelja. Iz določb Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva izhaja, da je pomočnik ravnatelja (v nasprotju z učiteljem) vodstveni delavec šole, poleg tega pa je za pomočnika ravnatelja javne šole lahko imenovana (le) oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 56. člena v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZOFVI. Ker tožnica v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjevala, da bi te pogoje izpolnjevala, ni mogoče zaključiti, da sta bili tožnica in delavka, zaposlena na delovnem mestu pomočnik ravnatelja, za toženo stranko primerljivi delavki. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reintegracijo in reparacijo, v celoti zavrnilo.
Pravdni stroški bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj, z izjemo v primeru separatnih stroškov.
Treba je ločiti samo pravico do podaje odgovora na pravno sredstvo nasprotnika od upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Do nagrade je namreč stranka upravičena le v primerih, ko je izpolnjen zakonski dejanski stan, opredeljen v določbah ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka.
udeleženec registrskega postopka - subjekt vpisa - interes za pritožbo - izbris vpisa obremenitve pri poslovnem deležu - neugodna odločitev
Pritožbo subjekta vpisa je bilo treba zavreči kot nedovoljeno po 1. točki 39. člena ZSReg. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom, Srg 2015/34151 z dne 17.8.2015 izvedlo izbris vpisa obremenitve (zastavne pravice za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa in zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve) pri poslovnem deležu družbenika subjekta vpisa P. d.o.o. Ta registrski sklep pa po oceni pritožbenega sodišča tudi za subjekt vpisa sploh ne predstavlja nobene neugodne odločbe, zato subjekt vpisa nima nobenega pravnega interesa za pritožbo.
obveznost plačila - plačilo plače - razlika v plači - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za letoi2009 in 2010, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZPP člen 111, 112, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zdraviliško zdravljenje - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).