začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost - neznatna škoda
Način, kako je toženka do denarja, ki ga sedaj vtožuje tožeča stranka prišla, ni pravno odločilno dejstvo pri ugotavljanju obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, temveč kaže zgolj na verjetnost obstoja terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075233
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 132, 287, 287/2.
trditveno in dokazno breme – pavšalni ugovori – predpostavke odškodninske odgovornosti – škoda – procesni pobot – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Pritožnica nima prav, ko vztraja, da tožeča stranka ni imela pravne podlage, da bi vtoževane račune zapirala v skladu z 287. členom OZ. Drži sicer, da se pri vračunavanju po navedenem členu lahko upoštevajo zgolj obstoječe (nesporne) terjatve, vendar je bil ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen. Sodišče prve stopnje je namreč po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da terjatve tožeče stranke po vseh vtoževanih računih obstojijo.
ZIZ člen 72, 72/2. ZIZ-J člen 82, 82/1. ZPP člen 108.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J – pogoji za odlog – soglasje dolžnika – trditveno in dokazno breme – formalno popolna vloga – formalno pomanjkljiva vloga – meritorno odločanje
Predlog za odlog izvršbe, v katerem se upnik niti ne sklicuje na soglasje dolžnika in ga tudi ne predloži, ni formalno pomanjkljiva vloga, zato je treba o njej vsebinsko odločiti in glede na pomanjkljivo trditveno podlago predlog za odlog zavrniti. Predlog za odlog bi bil formalno pomanjkljiv le v primeru, če bi se upnik skliceval na soglasje dolžnika, pa ga ne bi predložil.
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku dopolnitve zemljiške knjige ne more avtomatično vpisati lastninske pravice v korist dedičev na način, kot je bilo to določeno v predhodnem sklepu o dedovanju, ki se je nanašal na drug obseg zapuščine. Odločitev o dedovanju naknadno ugotovljenega premoženja je v domeni zapuščinskega in ne zemljiškoknjižnega sodišča.
sklep o prekinitvi postopka – pritožba stranskega intervenienta
Stranski intervenient lahko opravlja le tista dejanja, ki so za stranko koristna, saj bi bilo v nasprotju z njegovim položajem kot pomočnikom stranke, da bi lahko opravljal tudi za stranko nekoristna dejanja.
ZZZDR člen 105, 106. ZPP člen 350, 350/2, 408, 408/2, 421, 421/2, 421/4.
pravnomočna odločba o varstvu in vzgoji otroka – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu roditelju – spremenjene razmere – korist otroka – odločitev o stikih – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
V sporu o dodelitvi oziroma predodelitvi otroka je treba praviloma odločiti tudi o stikih med otrokom in tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v vzgojo in varstvo. Tako sodišče ravna tudi, če zahtevek ni postavljen.
status zaščitene kmetije – dedovanje zaščitene kmetije – določitev prevzemnika zaščitene kmetije – izvenzakonska partnerica – prispevanje z delom ali zaslužkom k ohranitvi oziroma razvoju kmetije – izključitveni razlog
Po določilu 7. člena ZDKG ima izvenzakonska partnerica, ki s svojim delom ali zaslužkom prispeva k ohranitvi oziroma razvoju kmetije, prednost pred bratoma zapustnika, ki na kmetiji ne živita in sta preskrbljena. Dedič, ki bi sicer imel prednost, se lahko izloči le v primeru taksativno naštetih razlogov iz 11. člena ZDKG.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – prevzemanje nezavarovanih obveznosti
Namen določbe 4. točke 399. člena ZFPPIPP je zavarovati upnike pred lahkomiselnostjo in neodgovornostjo dolžnika, pri čemer pa se tudi od upnikov pričakuje, da bodo ravnali odgovorno, ne pa neodgovorno in lahkomiselno. To pomeni, da upnika, ki je vedel, da mu dolžnica ni sposobna poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu z njo sklenil kreditno pogodbo, institut ovir za odpust obveznosti ne varuje.
razveza zakonske zveze – dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – stiki – izpodbijanje očetovstva – subjektivni rok – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
O izpodbijanju očetovstva nikdar ni mogoče odločiti kot o predhodnem vprašanju, ampak je treba vložiti oblikovalno tožbo.
Dokler traja zakonska domneva o očetovstvu moža matere otroka, rojenega v času trajanja zakonske zveze, mora sodišče odločiti o dodelitvi otroka v varstvo, vzgojo in preživljanju ter o stikih, ne glede na to, če je sprožen postopek zaradi izpodbijanja očetovstva.
Ne glede na to, da mora oseba, ki elektronsko vlaga vloge v postopku zaradi insolventnosti, sama označiti, za kakšno vlogo gre in pravilno izbrati procesno dejanje, je še vedno pomembna vsebina vloge. Drugačna razlaga bi ob dejstvu, da zakon ne predpisuje, da bi bilo treba tako vlogo v postopku zaradi insolventnosti zavreči, prekomerno posegla v ustavno pravico do pravnega sredstva. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pooblaščenca opozoriti na to, da je nepravilno označil procesno dejanje in ga pozvati na pravilno vložitev te vloge, po tem pa ob smiselni uporabi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP šteti, da je bila vloga pravilno vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena.
odločanje na podlagi izvedenih dokazov - dokazna ocena - celovita dokazna ocena - sklepčnost
Toženec neutemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje odločalo po nesklepčni tožbi. Tožba je bila sklepčna, zato je sodišče prve stopnje pravilno o zahtevku odločalo na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Glede na tožbeni zahtevek je moralo predvsem raziskati, kdo dolguje sporni denarni znesek (ali tožnika, kot je zatrjeval toženec ali toženec, kot sta ves čas postopka navajala tožnika). Da dejansko obstaja toženčev denarni dolg do tožnikov je sodišče ugotovilo tudi iz drugih dokazov, to je SMS sporočila in e-sporočila. Pritožbene navedbe, da se na ta dva dokaza sodišče ne bi smelo opreti, niso prepričljive. SMS je bil poslan iz telefonske številke družbe, ki je v lasti toženca in njegovega sina. Okoliščina, da je toženec že osem let upokojen, ne dokazuje, da sporočila ni poslal on, saj je očitno posloval še tudi po upokojitvi, kar dokazuje že ugotovitev, da je med pravdnima strankama do leta 2009 gotovo obstajalo določeno poslovno razmerje. Trditev, da je toženec računalniško nepismen, je brez vsake dokazne podlage, pa tudi neprepričljiva, saj je v e-sporočilu toženec odvetniku Z.V. napisal, da se tožnikoma obvezuje plačati znesek 31.195,00 EUR, preostanek v znesku 68.477,00 EUR pa po zaključku sodnega postopka, ki je tekel po njegovi tožbi pred sodiščem v P. proti bratu tožnikov. Ker je to e-sporočilo toženec poslal odvetniku Z.V. na odvetnikov predlog po razgovoru, ki so ga v zvezi s sporom reševali na sestanku in se zneski v celoti ujemajo, je neprepričljivo, da za tem tekstom ne bi stal toženec, pa ne glede na to, ali je e-sporočilo napisal sam, ali ga je po njegovem naročilu pisal zanj kdo drug.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - vročitev v hišni predalčnik - štetje rokov - pravočasnost pritožbe
Ni pomembno, kdaj je poštar dejansko pustil pisanje v hišnem predalčniku – zaradi tega se rok za izjavo o pisanju ne sme podaljšati. V dispoziciji naslovnika je namreč bilo, da ali pisanje dvigne v zakonskem roku ali pa se sam izpostavi temu, da se bo s pisanjem dejansko seznanil šele po tem, ko mu bo že tekel rok za izjavo, saj zaradi svoje neaktivnosti ne more biti v boljšem položaju kot oseba, ki pisanje dvigne na pošti vsaj zadnji dan teka roka za prevzem pisanja.
podjemna pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - začasna situacija - končna situacija - končni obračun
Dodatna dela niso predmet pogodbenih del, zato se nanje klavzula "ključ v roke" ne more raztezati. Potrjena začasna situacija ima samostojen pravni temelj, končni obračun pa ima pravno naravo zunajsodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077972
ZPP člen 191, 191/1. ZGD-1 člen 623, 623/4, 624, 624/1, 624/1-12, 635, 635/5.
razširitev tožbe med pravdo – naknadno pasivno sosporništvo – oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe – univerzalno pravno nasledstvo – procesno nasledstvo – moralna načela – ničnost pogodbe
Pravna dejanja, ki jih upnik do obvestila o dodelitvi obveznosti do njega opravi nasproti posamezni družbi, ki je udeležena pri delitvi, učinkujejo tudi proti vsem drugim družbam, ki so udeležene pri delitvi. Toženki sta torej univerzalni pravni naslednici tako v materialnem kot procesnem smislu.
Dejstvo, da je bil po naročilu in prejemu blaga nad tožečo stranko pričet postopek prisilne poravnave, samo po sebi ne dokazuje, da je tožeča stranka ravnala nemoralno. Ni namreč mogoče šteti, da je tožeča stranka s tem, ko je naročila surovine za svojo proizvodnjo in s tem skrbela za lasten interes nadaljnjega poslovanja, kršila kakršno koli moralno načelo oziroma dober poslovni običaj.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - prestana kazen - posledice obsodbe - stanje kazenske evidence v času odločanja
Pri oviri za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni pravno pomembno, da je dolžnik kazen prestal, posledice obsodbe še vedno obstajajo in dolžnikovi obsodbi (poleg še dveh) še nista izbrisani (dolžnik še ni bil rehabilitiran, obsodbe so še vpisane v kazenski evidenci).
izvršilni stroški - plačilo za delo in stroški izvršitelja - neizveden rubež - preklic rubeža
Upnikovo procesno dejanje preklica rubeža je bilo opravljeno pravočasno (dan pred razpisanim rubežem) in se je izvršitelj lahko prilagodil tej spremenjeni situaciji, zato izvršitelj ni upravičen do nagrade za neizveden rubež, pač pa le do povrnitve stroškov, nastalih z razpisom in preklicem rubeža.
pogodba o preužitku – narava pogodbe – prikrajšanje nujnega dednega deleža in vrnitev daril – sprememba tožbe – postavitev drugega zahtevka poleg obstoječega – pravna neveljavnost pogodbe o preužitku – pomanjkanje poslovne sposobnosti preužitkarice (zapustnice) – sposobnost razsojanja – dovolitev spremembe tožbe – načelo smotrnosti
Sposobnost razsojanja je bistveni del poslovne sposobnosti in je nujna za sklenitev veljavne pogodbe, zato bi moralo sodišče prve stopnje, v primeru ugovora o pomanjkanju sposobnosti razsojanja zapustnice, o tem odločati kot o predhodnem vprašanju, in to pred odločitvijo o siceršnji morebitni darilni naravi pogodbe o preužitku. Odločanje o spremenjenem zahtevku je torej v interesu ekonomičnosti postopka.
ZPP člen 154, 163, 163/3, 316, 454, 454/3. ZOdvT člen 11, 13. ZOdvT tarifna številka 6002.
spor majhne vrednosti – nepristop tožene stranke na narok – fikcija pripoznave zahtevka – posledice pripoznave zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – stroški pravdnega postopka – načelo končnega uspeha – obrazloženost stroškovne odločitve – pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Z nastopom fikcije pripoznave zahtevka je odpadla vsakršna potreba po dokazovanju. Nasprotna prizadevanja pritožnice (češ, da bi sodišče prve stopnje vseeno moralo izvesti dokaz z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika) nimajo podlage v procesnem pravu.