sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika/predlagatelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranka predhodnega postopka
Stranka predhodnega postopka je tudi predlagatelj postopka (v konkretnem primeru dolžnik oziroma zanj njegov zakoniti zastopnik - direktor oziroma poslovodja), zato je tudi upravičen vložiti pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka.
ZZZDR člen 10b, 211. ZFPPIPP člen 55, 55-2, 123a, 123a/4, 126, 126/1, 234, 235, 235/1, 235/3, 239, 239/2, 239/5, 383, 383/1, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika - interes dolžnika, da predlogu nasprotuje - pritožba - skrbnik za poseben primer - pritožba pooblaščenca - pravočasen ugovor zoper predlog - narok za začetek stečajnega postopka - sodelovanje v kontradiktornem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik ne vloži sam predloga za začetek postopka osebnega stečaja, je v primeru, če predlaga stečaj njegov upnik, praviloma interes dolžnika, da predlogu nasprotuje. V tem smislu je tudi pritožba, ki jo je za dolžnika vložil skrbnik za poseben primer, dovoljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pretehtati, ali je v korist ali v škodo dolžnika, da je zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja že vložil pravočasen ugovor, česar ni storilo oziroma tega v razlogih sklepa ni obrazložilo. Dejstvo pa je, da je dolžniku v korist, če predlogu pravočasno ugovarja, ker si s tem zagotovi sodelovanje v kontradiktornem postopku in s tem možnost, da je slišan. Sicer pa mora sodišče o vsaki vlogi stranke odločiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071084
ZOR člen 210, 213. OZ člen 190. ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 319, 319/3.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – ugovor zastaranja – prehod koristi od vlaganj – izselitev iz stanovanja – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – predhodno vprašanje – procesno pobotanje – korist od brezplačne souporabe nepremičnine – sklepčnost pobotnega ugovora – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnikov zahtevek je obogatitvene narave. Iz naslova vlaganj v nepremičnino tožencev uveljavlja plačilo za povečanje vrednosti njihove nepremičnine. Pravilna uporaba 210. člena ZOR narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju, kar pomeni, da je tožnikov verzijski zahtevek lahko utemeljen le v delu, v katerem povečanje vrednosti nepremičnine zaradi tožnikovih vlaganj presega njegovo korist od souporabe te nepremičnine.
uveljavljanje predkupne pravice – obvestilo predkupnega upravičenca o javni dražbi
Pritožnica ni zatrjevala niti dokazala, da ima predkupno pravico na zatrjevanih nepremičninah vpisano v zemljiško knjigo.
Na podlagi priložene pogodbe ni pridobila take predkupne pravice, ki stečajnega upravitelja zavezuje bodisi k obveščanju predkupnega upravičenca o dražbi, bodisi k spoštovanju določil o vodenju javne dražbe, na kateri poleg dražiteljev sodeluje tudi predkupni upravičenec.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082082
URS člen 22. ZASP člen 146, 146/1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 168, 168/3, 168/4, 176, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dejavnost kolektivnih organizacij – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del – male pravice – uporaba avtorskih glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – odpoved materialnim avtorskim pravicam – avtorskopravno nevarovana dela – avtorska dela v prosti uporabi – dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – priobčitev javnosti po satelitu – civilna kazen – kršitev načela kontradiktornosti – enako varstvo pravic
Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da se avtor lahko odpove uveljavljanju materialne avtorske pravice ter da je dokazno breme glede tega naloženo toženi stranki – uporabniku glasbe. Vendar ima pritožba tožene stranke prav, ko navaja, da je za obsežne in vsestranske trditve, da je predvajala v svojih poslovnih prostorih le avtorsko nevarovano glasbo, ponudila številne in resne dokaze, glede katerih pa se sodba sploh ni opredelila ali pa jih zavrnila z neustreznimi in deloma kontradiktornimi razlogi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno odločeno
Glede sodne takse je bilo za pritožbo že pravnomočno odločeno. Sodišče lahko pri odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse, če ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji, stranki plačilo sodne takse tudi odloži – tudi če stranka odloga ne predlaga. V predmetni zadevi je tako že bilo odločeno o oprostitvi, odlogu ali obročnem odplačilu sodne takse.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082127
Zakon o prisilni poravnavi in stečaju člen 129. ZPP člen 181.
ugotovitvena tožba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – vpis nepravega lastnika v zemljiški knjigi – tožba na ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – pravno nasledstvo – pravni naslednik vpisanega tabularnega lastnika – prevzem premoženja stečajnega dolžnika – neunovčena sredstva
Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu, je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi vknjižen drug (nepravi) lastnik. Pasivno so legitimirani tudi pravni nasledniki vpisanega tabularnega lastnika (ki je umrl oziroma prenehal obstajati), to pa je v konkretnem primeru prav toženka, na podlagi sklepa Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani z dne 28. 1. 1976. Poleg tega, da je sodišče na podlagi 129. člena Zakona o prisilni poravnavi in stečaju sklenilo, da bo o neunovčenih sredstvih stečajnega dolžnika odločilo s posebnim sklepom, je namreč odločilo tudi, da morebitna ostala sredstva (ki niso bila unovčena v stečaju in ki tudi ne bodo predmet sklepa o neunovčenih sredstvih stečajnega dolžnika) pripadajo Občini, katere pravna naslednica je prav toženka.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084044
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2. ZPP člen 314, 325.
razlastitev – odškodnina – določitev vrednosti nepremičnine – dejanska raba – prostorski plan – stavbno zemljišče – zamuda – stroški postopka – substančna odškodnina – odškodnina za stranske stroške – dopolnilna sodba – delni sklep – končni sklep
V primeru, če je bila škoda razlaščencu povzročena z dopustnim ravnanjem, torej s pravnomočno odločbo o razlastitvi, je razlastitveni upravičenec z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine prišel v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – nadaljevanje odložene izvršbe pred pretekom časa
Upnik mora v predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe na stopnji verjetnosti izkazati, da so prenehali razlogi za odlog, v primeru, ko je bila izvršba odložena na predlog dolžnika ali tretjega. Ko pa je bila odložena na predlog upnika, za njeno nadaljevanje, če se še ni začela opravljati, zadošča neobrazložen upnikov predlog, če se je izvršba že začela opravljati, pa se sme predčasno nadaljevati le, kadar dolžnik temu ne nasprotuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083261
ZVKSES člen 20, 20/3, 20/5. ZPP člen 185.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – odprava napak in drugi jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – zadržanje dela kupnine – sprememba tožbe
Toženec je na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZVKSES lahko zadržal plačilo dela kupnine, dokler ni bila dokončno ugotovljena višina stroškov potrebnih za odpravo napak oziroma dokler se stranke ne bi dogovorile za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak. V obravnavani zadevi je sodišče z izvedencem ugotovilo vrednost neodpravljenih napak. Te napake so bile ocenjene na manj kot je znašala zadržana kupnina, zato je toženec razliko dolžan tožeči stranki povrniti.
določitev stalnega bivališča otroka in kraja šolanja – izražena volja otroka – korist otroka – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, še posebej pa, če je posledica nedopustnega pritiska roditelja, sorodnikov ali drugih oseb, se takšna volja otroka ne upošteva.
Iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo izhaja, da je prvotoženkina pooblaščenka, pooblastilo za zastopanje v tej pravdi pa ji je podpisal tudi drugotoženec, opozorila, da ima drugotoženec za nastopanje v pravnem prometu skrbnika in da ni sposoben sam nastopati v tem postopku. Tudi iz sklepa o dedovanju, izdanega v zapuščinskem postopku po prvotno toženem drugotoženčevem očetu, izhaja, da je drugotoženca v tistem postopku zastopala skrbnica za poseben primer. Ti podatki vzbujajo dvom o obstoju drugotoženčeve pravdne sposobnosti in posledično o veljavnosti pooblastila, danega odvetnikoma za zastopanje v tej pravdi. Glede na to je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar narekuje razveljavitev sodbe v delu, ki se nanaša na drugotoženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022744
SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3, 112/4. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
najemna pogodba - odpoved - osebni stečaj najemnika
Toženec je fizična oseba, kar pomeni, da z uvedbo osebnega stečaja ni prenehal obstajati. Še vedno je procesno sposoben, njegova poslovna sposobnost je iz razloga, ker je v osebnem stečaju zgolj omejena.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženka prejema mesečno pokojnino, ki za 7,58 EUR presega dvakratnik minimalnega dohodka. Vendar bi bili njeni prejemki ob plačilu mesečnih obrokov za dolžno sodno takso za pritožbo, ki jih je določilo prvostopenjsko sodišče, pod zneskom dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, s tem pa bi bila sredstva toženke za preživljanje občutno zmanjšana.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - delna oprostitev plačila sodne takse - trditvena podlaga v zvezi z delno oprostitvijo - izjava o premoženjskem stanju - podatki o dohodkovnem stanju direktorja - vpliv na taksno obveznost
Podatki o prejemanju pokojnine, lastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše ipd. na taksno obveznost nimajo vpliva, saj je taksni zavezanec tožeča stranka (ki je pravna oseba), ne pa njen direktor.
pogodba o trgovskem zastopanju – ničnost pogodbe – oderuška pogodba – enostransko sestavljena pogodba – pavšalne trditve – smiselna uporaba ZDR
Ničnost je kot skrajna sankcija lahko posledica le najtežjih kršitev predpostavk potrebnih za nastanek pravnega posla oziroma kršitev, ki predstavljajo poseg v temeljne (splošne) s strani pravnega reda varovane vrednote (interese).
Če je pravni posel oziroma njegova določba nična, je taka (zaradi svoje vsebine same za sebe) od samega začetka in ne more biti odvisna od tega, kakšni so bili v času trajanja poslovnega razmerja njeni dejanski „učinki“.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje stranke – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – so lastništvo nepremičnin – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse – pravica do sodnega varstva – nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva
S prisilo tožnika, da bodisi proda katero od solastnih nepremičnin v roku 15 dni (in si s tem zagotovi, da bo sodišče njegovo tožbo sploh vzelo v obravnavo) bodisi razveže vezano vlogo, ki mu nudi edino sredstvo za preživljanje, bi bilo nesorazmerno poseženo v tožnikovo ustavno zagotovljeno pravico do dostopa do sodišča, zato je na mestu odlog plačila sodne takse.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – sprememba upnika – sklep o prenosu terjatve – odlog izvršbe na predlog tretjega – preuranjenost odločitve
Tretji v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tretji v vlogi z dne 15. 5. 2015, v kateri je navedel, da je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 15. 4. 2015 o prenosu terjatve, ki jo ima dolžnik (v predmetnem postopku upnik) do svojega dolžnika D. D. na tretjega, izterjavo katere uveljavlja upnik v predmetnem izvršilnem postopku, dobil pravico od dolžnika zahtevati plačilo zneska, navedenega v sklepu o prenosu, ter s tem stopil v položaj upnika, po vsebini podal predlog za spremembo upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – poškodba zapestja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je tožnik ob poškodbi utrpel kratkotrajni intenzivni primarni strah, utemeljeno pa je trpel tudi strah za uspeh zdravljenja, ki ni potekalo v skladu s predvidevanji, ko mavec ni zadostoval in je bilo treba kostne odlomke v ponovni operaciji naravnati in učvrstiti z os materialom, pri čemer je tožnik fizični delavec in eksistenčno odvisen od normalne uporabe obeh rok, tako da je sodišče ugotovilo, da se je intenzivno bal za uspeh zdravljenja, je primerna odškodnina iz naslova strahu v višini 1.500,00 EUR.