IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075831
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 21. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15.
notarski zapis – predčasna zapadlost terjatve – potrošniški kredit – potrošniška kreditna pogodba – dokazovanje predčasne zapadlosti terjatve – dodatni rok za izpolnitev zapadlih obveznosti – vročanje opomina dolžniku
V primeru potrošniške kreditne pogodbe upnik šele z opominom in potekom dodatnega roka za plačilo zapadlih obveznosti pridobi odpoklicno pravico, ki jo nato lahko uresniči z odstopom od pogodbe (katerega pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve), zato zgolj izkazana vročitev izjave o odstopu od pogodbe za izkaz zapadlosti ne zadošča, temveč mora upnik izkazati tudi, da je dolžnika pred tem ustrezno opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti in mu za to omogočil dogovorjeni rok.
Pravila, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo za izkazovanje vročitve pisne izjave upnika o predčasni zapadlosti terjatve, se uporabljajo tudi za izkazovanje pravnih učinkov drugih izjav strank, ki so predpostavka nastanka odstopnega upravičenja (in s tem predčasne zapadlosti terjatve).
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče do konca zapuščinske obravnave oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.
OZ člen 507, 513. SPZ člen 66, 66/3. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 105, 105/1. ZUN člen 46, 46/2.
predkupna pravica solastnika - obveznosti predkupnega zavezanca - prodaja stavbnih in kmetijskih zemljišč - kršitev predkupne pravice - razveljavitev prodajne pogodbe - hkratno uveljavljanje predkupne pravice več solastnikov - obseg predkupnega upravičenja posameznega solastnika
Solastnik je upravičen uveljavljati predkupno pravico do celote predmeta prodaje, če samo on uveljavlja predkupno pravico, ali če tisti, ki jo uveljavlja hkrati z njim, ni solastnik in s tem predkupni upravičenec.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071075
OZ člen 190, 190/1, 328, 328/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 285, 356.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – aktivna legitimacija – kolektivna terjatev – ugovor skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih zakoncev – predhodno vprašanje – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – prenehanje obveznosti zaradi združitve – procesno pobotanje – priznana dejstva – materialno procesno vodstvo
Zatrjevana tožnikova vlaganja nimajo stvarnopravnih posledic. Takratna lastnika nepremičnin, toženec in prvotna toženka (starša sedanje toženke), sta sicer dovolila gradnjo in pri njej tudi sama sodelovala, vendar tožnik ni dokazal, da sta soglašala s tem, da bo po končani gradnji lastninska pravica na nepremičninah pripadla njemu.
ZFPPIPP člen 61, 61/4, 63, 63/1, 65, 65/1, 69, 69/2, 69/3, 70, 303, 303/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Končni seznam preizkušenih terjatev je glede prerekanja terjatev pomanjkljiv, vsebinsko pa tudi sam sabo v nasprotju glede navedb o upnikovih priznanih terjatvah in delno prerekanih terjatvah in o tem kdo mora vložiti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja upnikove prerekane terjatve, zato ga ni mogoče preizkusiti.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5, 36. ZPP člen 92, 94, 94/1, 94/2, 95, 95/1, 137, 137/1, 142, 142/1.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje - pooblastilo - obseg pooblastila - več pooblaščencev - plačilni nalog - neposredna vročitev - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Omejitev v pooblastilu, da se to ne nanaša na pravico do sprejemanja in osebne vročitve sodnih pisanj, ki se nanašajo na pozive k plačilu sodnih taks ter drugih taksnih opominov, v odnosu do sodišča zaradi določbe 137. člena ZPP ni pravno veljavna.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071031
ZPP člen 95, 95/1, 115. SPZ člen 77, 77/1, 77/4, 78. ZNP člen 138, 138/2.
določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – preložitev naroka – odsotnost odvetnika z naroka – prenos pooblastila na drugega odvetnika – prekluzija v nepravdnem postopku – določitev meje po zadnji mirni posesti – meja z javnim dobrom
Navajanje „vrste nepreložljivih obveznosti“ in razpisan narok v neki drugi zadevi, pri čemer se niti ne navede, ali je bil tisti narok razpisan pred tem tukaj, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljevalo preložitve naroka.
Predmet postopka ni določitev meje med nepremičnino, ki je javno dobro, in nepremičnino v zasebni lasti, temveč je na meji javnega dobrega samo stičišče sporne meje med dvema nepremičninama v zasebni lasti, ki jo je sodišče v obravnavanem postopku urejalo. Uporabljeni kriterij za določitev meje po zadnji mirni posesti je bil torej dopusten in pravilen.
ZDKG člen 7, 12, 12/2, 21, 21/2. ZD člen 132, 163. ZPP člen 13.
dedovanje na podlagi oporoke – zaščitena kmetija – prevzemnik kmetije – status zaščitene kmetije – sprememba statusa kmetije – predhodno vprašanje
ZDKG se v poglavju, ki ureja oporočno dedovanje, ne sklicuje na določilo 7. člena, ki določa pravila, po katerih se na podlagi zakona deduje zaščitena kmetija v primeru, če je več sodedičev istega vrstnega reda. Zakon na tem področju dopušča oporočitelju svobodo pri izbiri dediča zaščitene kmetije, saj je (z določeno izjemo) omejen le s tem, da jo prepusti enemu dediču, drugih kriterijev, ki jih zakon sicer določa za dedovanje na podlagi zakona, pa ni dolžan upoštevati.
Vprašanje o statusu kmetije – ali je ta že ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku.
OZ člen 13, 28, 336, 336/1, 349, 349/1, 349/2, 619, 633, 633/1, 641, 642, 642/3.
podjemna pogodba – gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – kdaj začne zastaranje teči – izdelava orodja – pridobitev pravice terjati izpolnitev – prevzem opravljenega posla – domneva prevzema – opustitev sodelovalne dolžnosti
Pritožnica ne more uspešno uveljaviti razlage, da za vse gospodarske pogodbe (ki v smislu 349. člena OZ namreč pomeni le, da so jo med seboj sklenili gospodarski subjekti – 13. člen OZ) zastaranje teče „od dobave blaga oziroma izvršitve dela“. To ne ustreza niti sami dikciji zakona, po kateri zastaranje teče za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.
349. člen OZ ureja zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb. Namen 349. člena je določiti splošni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb. Glede preostalega pa veljajo splošna pravila o zastaranju (kdaj začne zastaranje teči, nastop zastaranja ...).
Gospodarska pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, je po svoji naravi podjemna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato pravilno izpostavilo, da za pridobitev pravice do plačila in posledično začetek teka zastaranja ni pomemben čas izdelave naročenega orodja, temveč nadaljnje pravno dejstvo prevzema opravljenega posla.
Če naročnik svoje dolžnosti prevzema in pregleda izvršenega posla brez utemeljenega razloga ne izpolni ali se morebiti prevzemu in pregledu izvršenih del celo izmika, podjemnik pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti, ko nastopi domneva prevzema.
Ustni dogovor o izdelavi orodja (tj. dogovor, po katerem se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa da mu bo zato plačal) ima naravo podjemne pogodbe.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006435
SPZ člen 27, 28, 43. ZIZ člen 272, 272/2.
izločitvena pravica - priposestvovanje - dobra vera - protiknjižno priposestvovanje - nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi - etažna delitev - začasna odredba
Dejstvo, da sporna nepremičnina ob sklenitvi Pogodbe (pa tudi ob izročitvi overjenega izvoda Pogodbe), ni bila vpisana v zemljiško knjigo, in nadaljnje ugotovljeno dejstvo, da vpis tožeče stranke ni bil mogoč zaradi neizvedene etažne delitve, ter da se je tožena stranka v Pogodbi zavezala, da bo izpeljala vse aktivnosti za etažno delitev, so tiste okoliščine, ki opravičujejo dobrovernost tožeče stranke in ji torej omogočajo protiknjižno priposestvovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0053109
ZPP člen 14. KZ člen 221.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – ekskulpacijski razlogi – kaznivo dejanje prikrivanja – višina škode
Vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da tega dejanja ni storil, da ni kriv in da med njegovim dejanjem in nastankom škode ni vzročne zveze; skratka, ne more uveljavljati ugovorov, nasprotujočih ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zamudna sodba – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S predlogom za vpogled v nov dokaz, pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega pritožbenega razloga pa se zamudna sodba ne more izpodbijati.
spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva –prepovedni zahtevek – restitucijski zahtevek – motilno ravnanje – zadnje stanje posesti – pasivna legitimacija
Tožena stranka zasipavanja ne izvaja več, zato ji ni mogoče naložiti, naj preneha z ravnanjem, ki ga več ne izvaja.
Pasivna legitimacija tožene stranke glede restitucijskega zahtevka ni podana. Ne more namreč vzpostaviti prejšnjega stanja, saj je zaključila z deli in nima več dostopa do zemljišč. Tožnika bi zato morala tožiti investitorja gradnje oziroma tistega, ki ima zemljišče v posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077973
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 8, 212, 355. OZ člen 270, 270/1.
pobotanje – stečaj – prisilna poravnava – izrek sodbe – zmotna uporaba materialnega prava – trditveno in dokazno breme – pogodbena kazen – zamuda
V primeru, če sodišče presodi, da terjatev obstaja, ugotovi višino terjatve upnika/tožeče stranke, ki je obstajala na dan začetka prisilne poravnave nad dolžnikom/toženo stranko ter ji naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, kolikor presega procent plačila iz potrjene prisilne poravnave. Moralo pa bi najprej presojati, ali terjatev tožeče stranke obstoji in v kakšni višini (napaka v korakih). Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073655
ZPP člen 451, 452, 452/4, 453, 458, 458/1, 458/5. OZ člen 49, 94, 95, 140, 190.
spor majhne vrednosti – prevara – neupravičena obogatitev – privolitev oškodovanca – prekluzija dokaznih predlogov – sklenitev pogodbe – napake volje – oblikovalni tožbeni zahtevek
Za uveljavljanje napak volje pri sklepanju pogodbe je treba pogodbo izpodbijati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom, sicer se nanje v postopku ni mogoče uspešno sklicevati.
Glede na ugotovitev, da je tožena stranka julija 2013 izrecno zahtevala blokado njenega gesla, o neupravičenem prikrajšanju na strani tožeče stranke ni mogoče govoriti. Tožeča stranka je namreč tista, ki bi morala upoštevati željo tožene stranke po prekinitvi poslovnega odnosa oziroma edina, ki bi lahko z blokado gesla toženi stranki onemogočila dostop v sporno aplikacijo in s tem preprečila svoje prikrajšanje oziroma obogatitev tožene stranke. Ker tega ni storila, je smiselno enako kot oškodovanec v primeru instituta privolitve oškodovanca iz prvega odstavka 140. člena OZ, privolila v svoje prikrajšanje.
stvarna pristojnost sodišča – pravila postopka v gospodarskih sporih
Tožeča stranka je fizična oseba – lektorica, pisateljica, samozaposlena v kulturi, zato v danem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka v gospodarskih sporih.
stroški postopka – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – zavrženje tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – uspeh v postopku
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku in je zato gledano celovito oba postopka, treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071066
ZD člen 28, 28/1, 28/5. ZZZDR člen 12. ZPP člen 185, 185/7.
ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – darilo v zadnjem letu pred zapustnikovo smrtjo – oporočno razpolaganje – obračunska vrednost zapuščine – vrednost daril – nedovoljeno razpolaganje z deležem na skupnem premoženju – nepremičnina kot skupno premoženje – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – sprememba tožba – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Pred ugotavljanjem, ali in za koliko je tožničin nujni delež prikrajšan, je treba vrednost nujnega deleža najprej izračunati, podlaga za izračun pa je obračunska vrednost zapuščine (prvi odstavek 28. člena ZD). V skladu s petim odstavkom istega člena je treba dodati tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. V konkretnem primeru je pravno pomembno tudi, da je tožnica hkrati trdila, da je zapustnik s tem, ko je podaril kupnino za nepremičnino in prodal osebno vozilo, nedovoljeno razpolagal z njenim deležem na skupnem premoženju, kar je bilo med strankama sporno. Tožnici v takih okoliščinah ni mogoče odreči interesa za ugotovitev višine njene terjatve do zapuščine, ker je od tega odvisna tudi vrednost daril, ki se bo prištela k vrednosti zapuščine, da se bo lahko ugotovila vrednost nujnega deleža, posledično pa tudi njegovo morebitno prikrajšanje.