trditvena podlaga tožbe – kršitev pravice do izjave v postopku
V obravnavani zadevi je tožeča stranka svoj zahtevek temeljila na priposestvovanju. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno glede na v tožbi opisano dejansko stanje uporabilo Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v zvezi s prej veljavnimi Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Zakonom o prometu z nepremičninami, vendar je pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka odločilno vprašanje obsega „zemljišča, potrebnega za redno rabo stavbe“. Ta se ne pokriva nujno s parcelo v zemljiškem katastru, zato pritožba utemeljeno opozarja, da ustreznih navedb o obsegu zemljišča, potrebnega za redno rabo (v smislu določb ZTLR), tožeča stranka niti ni podala in je sodišče, ko se je ukvarjalo z obsegom, odločalo mimo navedb. Posledično pa se tožena stranka ni mogla opredeliti o obsegu zemljišča.
Uredba ES št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 14.
osebna vročitev – vročanje v tujino – odklonitev sprejema
14. člen Uredbe ES št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju: Uredba) daje sicer vsaki državi članici možnost, da osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vročajo sodna pisanja tudi neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom, z vročilnico ali na drug enakovreden način. Vendar morajo biti tudi v takem primeru zagotovljena naslovniku določena procesna jamstva. Iz namena, ki sta ga Evropski parlament in Svet Evropske unije imela pri sprejemanju uredbe in njenih ostalih določb je mogoče ugotoviti zahtevo, da je potrebno (v vsakem primeru) naslovniku dopustiti, da sprejem odkloni, če jezika sodnega pisanja ne razume ali če ni v uradnem jeziku države vročitve. Zato ima na voljo rok sedmih dni, o čemer mora obvestiti pošiljatelja. V 8. členu Uredbe je pri vročanju preko organov za sprejem predvidena uporaba standardnega obrazca iz priloge II, s katero se pouči naslovnika, da lahko, če pisanje ni sestavljeno v jeziku, ki ga naslovnik razume oziroma če ne gre za uradni jezik zaprošene države članice in mu ni priložen prevod, zavrne sprejem pisanja. Glede na namen in smisel Uredbe je logično, da mora to pravilo veljati tudi pri vročanju po 14. členu.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka napada dokazno oceno zaslišanih prič in izvedenih lastninskih dokazov, saj z njimi napada ugotovljeno dejansko stanje, kar pa glede na določbo 1. odst. 458. člena ZPP v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno.
premoženje pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku – prekinitev izvršilnega postopka – napotitev upnika – predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem
Upniki nepremičninske izvršbe so v okviru dispozicij, ki jih daje 444.a člen ZFPPIPP, samostojne stranke in ima vsak upnik možnost predlagati stečaj, zato lahko posledično sodišče prve stopnje tudi vsakega upnika napoti, da predlaga uvedbo stečajnega postopka. Če do predloga uvedbe stečajnega postopka ne bo prišlo, bodo nastopile pravne posledice ustavitve izvršilnega postopka.
Čeprav toženec predlaga izvedbo dokaza z izvedencem, sodišče brez predloga stranke ni dolžno opraviti glavne obravnave. Če sicer sporno dejstvo ni pomembno za odločitev, pa obravnave ni dolžno razpisati niti po uradni dolžnosti.
Šele trditve o prihodkih na eni strani ter o odhodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička. Zgolj trditve, da tožeča stranka zahteva „neto“ zneske, ne zadostujejo.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) konkretno zavezuje dolžnika kot predlagatelja nasprotne izvršbe, da navede, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo, saj je od tega dejstva odvisen odgovor na vprašanje, ali je takšen predlog vložen pravočasno.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 66, 66/3, 91, 92, 94, 97. ZS člen 3. Pravilnik o povrnitvi potnih stroškov v pravdnem postopku člen 9.
invalidnost – kmet – pravica do dela z omejitvami – enaka obravnava zavarovancev
Tožnik, zavarovan kot kmet, še lahko opravlja delo v okviru svoje dejavnosti v polnem delovnem času, vendar so potrebne omejitve pri delu. Ker mu ni mogoče priznati pravice do premestitve, ki bi jo zagotovil delodajalec, se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti, v kateri bo opravljanje le-te organiziral sam.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZSPJS člen 3, 3/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je morala zaradi zahteve Računskega sodišča RS spremeniti sistemizacijo delovnih mest, tako da je namesto delovnega mesta „vodja tajništva generalnega direktorja“, na katerem je delala tožnica, ki ni bilo skladno z ZSPJS, sistemizirala delovno mesto „poslovni sekretar VI“. Zaradi ukinitve njenega delovnega mesta je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožnica prejela odpoved s ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno, na novo sistemizirano delovno mesto.
pravni interes upravičenca do pritožbe – nedovoljena pritožba
V skladu z določbo drugega odstavka 150. člena ZP-1 je zoper sodbo o prekršku dovoljena le pritožba, ki je v korist obdolženca. Glede na to, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo obdolžilni predlog Postaje prometne policije zoper obdolženca zaradi prekrška po določbi 4. točke petega odstavka 105. člena ZPrCP zavrnilo, je takšna odločitev obdolžencu v korist in za pritožbo zoper takšno sodbo nima pravnega interesa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003158
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1, 113a/3. ZPrCP člen 106, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – utemeljen sum – rok za vložitev predloga
Ker sta bila storilec in prekršek vožnje pod vplivom mamil s strani predlagateljice ugotovljena 23.2.2012, ko je predlagateljica prejela poročilo o toksikološki preiskavi, bi morala predlagateljica obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje 28.2.2012. Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek njegovega ugotavljanja, ni mogoče izključiti primere, ko bo o obstoju utemeljenega suma mogoče sklepati že na podlagi dejstev, obstoječih pred prejemom poročila o toksikološki preiskavi.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
dokazovanje - vinjenost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Neupoštevanje varnostnih ukrepov, med katere sodi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne glede na to, ali delavec opravlja objektivno gledano nevarno delo ali ne.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – razpolaganje s stvarjo med pravdo
Vprašanje relativne neveljavnosti nadaljnje razpolage s stvarjo (med samo pravdo), katere vračilo uveljavlja nujni dedič zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni predhodno vprašanje.
Najprej, kar je morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, je, da je bil toženec tisti, ki je poškodoval avtomobil. Če namreč sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Določba 215. čl. ZPP pride v poštev kadar se sodnik ne more zanesljivo opredeliti ali je neko dejstvo dokazano ali ni dokazano oziroma ali je krog indičnih dokazov zaključen tako, da se je z gotovostjo ugotovilo, da je toženec povzročitelj škode.
verjetnost obstoja zatrjevane terjatve – razlog subjektivne nevarnosti – neznatna škoda
Iz pritožbenih navedb izhaja slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba predstavlja poseg oziroma omejitev lastninske pravice druge tožene stranke, kar že samo po sebi pomeni škodo zanjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - pobotni ugovor - procesno pobotanje - zaslišanje strank
Če delodajalec delavcu, ki je pri njem zaposlen za nedoločen čas, ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne gre za kršitev zakonskih določb (tretjega odstavka 88. člena ZDR), zaradi česar bi bila odpoved nezakonita.
Ker je torej sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, storilčeva pritožba ni dovoljena, saj zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, ni samostojne pritožbe. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je sodišče v izpodbijanem sklepu obdolžencu dalo napačen pravni pouk.